Ruska agresija na Ukrajino je številne članice zveze NATO, zlasti na vzhodu in severu zavezništva, spodbudila k hitremu povečevanju obrambnih izdatkov. Medtem ko je v letu 2023 cilj 2 odstotkov BDP-ja za obrambo doseglo le 11 članic, jih je lani še enkrat več, 22.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je po obisku v Beli hiši poudaril, da so Kanada in evropske članice v zadnjih letih za obrambo namenile dodatnih 700 milijard dolarjev. To pa bo po njegovem v naslednjih letih prineslo še več kot 1000 milijard dolarjev. Podatki sicer kažejo, da so Kanada in evropske članice lani za le malo manj kot 20 odstotkov povečale obrambne izdatke glede na leto 2023. Daleč največ, dobre 4 odstotke, je lani za obrambo namenila Poljska, ki se je odločila močno okrepiti in modernizirati svojo vojsko. ZDA, ki sicer za obrambo še vedno namenjajo krepko več kot vse ostale članice Nata skupaj, so lani za vojsko namenile 3,19 odstotka BDP-ja.

Sorodna novica Se bodo višji obrambni izdatki, ki jih načrtuje EU, porabljali po Natovih pravilih?

Slovenija je glede na predhodno leto lani nekoliko povečala obrambne izdatke, vendar pa je bila z 1,37 odstotka BDP-ja še daleč od Natovega minimalnega cilja 2 odstotkov BDP-ja. Za našo državo so bile samo še Belgija, Španija in Luksemburg.

Kljub krepkemu porastu obrambnih izdatkov pa generalni sekretar Nata meni, da 2-odstotka BDP-ja nista več dovolj za obrambo Natovega ozemlja. Rutte je znova poudaril, da bodo morale članice na junijskem vrhu sprejeti odločitev, da se za obrambo nameni korenito več kot 3 odstotke BDP-ja. To namreč kaže vojaška analiza zmogljivosti, ki jih potrebuje zavezništvo.