Evropska komisija v načrtu za okrepitev evropske varnosti oziroma obrambe predvideva do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo, vključno s 150 milijardami evrov posojil in možnostjo odstopanja držav članic od fiskalnih pravil. Tudi premier Robert Golob je v skladu z evropskimi načrti napovedal povečanje izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP-ja še pred letom 2030. Pri tem je poudaril, da bodo ti lahko imeli tudi dvojno vlogo, saj da v skladu z Natovimi smernicami ne gre le za kupovanje orožja, temveč tudi za mobilnost, logistiko in dodatne zdravstvene kapacitete.

Sorodna novica Načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU-ja predvideva bistveno povečanje vojaških izdatkov

Slovenija obrambne izdatke porablja v skladu z Natovo metodologijo. Iz njih se po navedbah ministrstva za obrambo financirajo Slovenska vojska, upravni del obrambnega ministrstva in inšpektorat za obrambo. Med obrambne izdatke štejejo tudi vojaške pokojnine in sredstva za urad vlade za varovanje tajnih podatkov. Sredstva, ki jih MORS namenja za civilno zaščito oziroma za Upravo za zaščito in reševanje, ne spadajo med obrambne izdatke.

Obrambni izdatki so namenjeni predvsem oboroževanju

Po Natovi metodologiji so obrambni izdatki le tisti, ki so specifično namenjeni za potrebe oboroženih sil zaveznic ali zavezništva. "To so predvsem izdatki, ki so dejansko namenjeni za razvoj obrambnega sistema, torej za oborožitvene sisteme, opremo, usposabljanje vojske, vojaško infrastrukturo, kot so strelišča, vadbišča, vojašnice," je za MMC pojasnil obramboslovec in nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj. Vojaška mobilnost, ki jo je omenjal premier, je že nekoliko bolj ozko definirana, dodaja. "Če bi npr. želeli železniško postajo prilagoditi za razkladanje ali nakladanje vojaške opreme, bi bil to lahko upravičen obrambni izdatek. Če pa bi želeli prenoviti železniško postajo za potniški promet, to ne bi bil obrambni izdatek, razen če bi na postaji npr. dvignili nadstreške, s katerimi bi omogočili transport vojaških sredstev po železniški progi," oriše Grošelj.

Sorodna novica Prebilič: Komisija komunicira, kot da je vojna pred vrati; Nemec: Ne novi tekmi v oboroževanju

Glede napovedi o izgradnji nove bolnišnice na račun zvišanja sredstev za obrambo Grošelj opozarja, da Slovenija nima vzpostavljenega svojega vojaškega zdravstvenega sistema. "Najprej bi potrebovali jasno strategijo, nato pa bi morali zaveznikom v Natu in Evropski uniji povedati, da nameravamo zgraditi dodatne bolnišnične zmogljivosti, ki bodo tudi civilno usmerjene, a bodo imele hkrati sekundarno vojaško namembnost, kot je oskrba ranjencev, poškodovancev ipd. A takšne načrte je treba znati administrativno speljati, ne moremo se kar čez noč spomniti, da bomo zgradili vojaško bolnišnico, če vsi naši partnerji vedo, da v Sloveniji nimamo vojaškega zdravstvenega sistema."

Kot primernejšo rešitev vidi, da bi del slovenskega zdravstvenega sistema postal "dvonamenski". "Lahko bi kupili marsikatero medicinsko opremo, ki bi bila dvonamenska in bi jo lahko uporabljali tako za civilne namene kot za obrambne dejavnosti." A takšne izdatke mora znati država ustrezno argumentirati in dokumentirati, dodaja.

Lani za obrambo namenjenih več kot 900 milijonov

Slovenija je v letu 2023 za obrambne izdatke namenila 842,06 milijona evrov oziroma 1,32 odstotka BDP-ja. Po prvih ocenah naj bi lani za obrambo namenila 904 milijone evrov oziroma 1,35 odstotka BDP-ja. Glede na sprejeta proračuna za leti 2025 in 2026 so za leto 2025 obrambni izdatki predvideni v višini 1,53 odstotka BDP-ja, za leto 2026 pa 1,60 odstotka BDP-ja. A glede na napovedi, da bo Slovenija delež za obrambo zvišala na dva odstotka že pred letom 2030, bi se te številke lahko spremenile. Premier Golob je napovedal, da bo država scenarij zvišanja obrambnih izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu.

Se bodo obrambni izdatki, zvišani na predlog EU-ja, porabljali po Natovih pravilih?

Evropska unija namerava povečati obrambne zmogljivosti članic, med katerimi jih je 23, z izjemo Avstrije, Cipra, Irske in Malte, tudi članic Nata. Pozivi k povečanju obrambnih izdatkov Natovih članic pa obenem prihajajo tudi iz ZDA. Nedavno je ameriški svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz Slovenijo okrcal zaradi napovedi, da bo "šele" do leta 2030 za obrambo namenila dva odstotka BDP-ja, češ da je to nesprejemljivo, saj bo dogovorjeni delež dosegla 16 let po tem, ko so si zaveznice zadale ta cilj.

"Slovenija ima znotraj Nata opredeljeno zavezo dveh odstotkov BDP-ja. Zdaj pa se je to preneslo na raven Evropske unije," načrte o povečanju obrambnih izdatkov EU-ja v odnosu do Nata pojasnjuje Grošelj. Na vprašanje, ali se bodo po Natovi metodologiji porabljali tudi vsi obrambni izdatki, ki se bodo zvišali po načrtu Komisije "za ponovno oborožitev Evrope", na Morsu niso mogli povsem dokončno odgovoriti. "Skladnost napovedanih prihodnjih pobud EU-ja s področja obrambe z navedeno (Natovo) metodologijo se bo lahko ocenjevala, ko bodo podrobneje znani posamezni elementi pobud," so zapisali. Ob tem so dodali, da je Sloveniji, ki je tako članica Nata kot EU-ja, v interesu, da bi bila prizadevanja in metodologije obeh organizacij poenoteni.

Grošelj: Cilj višjih obrambnih izdatkov je avtonomija v odnosu do ZDA in Rusije

Po Grošljevem mnenju bo Evropska komisija od članic želela predvsem to, da bistveno več namenijo za vojaškoindustrijski del, torej za opremo in oborožitev. "Pri povečevanju obrambnih izdatkov Evropske unije je v ospredju najprej povečanje vojaških zmogljivosti, potem povečevanje odpornosti družbe proti izrednim razmeram in nato, kar je ključno, povečevanje vojaškoindustrijskih obrambnih zmogljivosti. To dobesedno pomeni povečevanje vojaške proizvodnje, torej streliva, opreme, orožja," pojasnjuje nekdanji evroposlanec. "Cilj teh ukrepov je, da se vzpostavi ravnovesje z Rusko federacijo. Ne samo to, cilj je tudi, da se vzpostavita strateška in vojaška avtonomija evropskega prostora in da nismo več prepuščeni ZDA."

Na vprašanje, ali se s povečanimi izdatki za obrambo držav članic obenem ne krepi tudi vojaška moč Nata, v katerem imajo glavno besedo ZDA, Grošelj odgovarja: "Temu v teoriji rečemo varnostna dilema. Doslej smo imeli obrambno-varnostno ureditev po sistemu kolektivne obrambe v okviru zveze Nato. Precejšen del Natovih zmogljivosti je temeljil na zmogljivostih ameriške vojske v Evropi."

"Evropski steber znotraj Nata"

Po izjavah Donalda Trumpa, da ne ve, ali bo branil evropske zaveznice pred grožnjami, natančneje baltske države pred Rusijo, so evropske države članice Nata ugotovile, da obrambnega zagotovila znotraj zavezništva ni več, dodaja Grošelj. Meni, da je tudi v osnovi evropskega obrambnega načrta, ki se mu pridružujejo še Združeno kraljestvo, Norveška in morda celo Kanada, ideja medsebojnega sodelovanja med državami, "da si medsebojno pomagajo in zagotavljajo okvir kolektivne obrambe z Natom ali pa brez Nata".

Samostojna evropska obramba bi vsaj na začetku po Grošljevih besedah delovala kot "evropski steber znotraj Nata", saj v obstoječem institucionalnem okviru Evropske unije ne bi bilo mogoče oblikovati česa drugega. "Na podlagi Lizbonske pogodbe je v današnji politični realnosti praktično nemogoče oblikovati neko obrambno unijo. EU bo oblikoval evropski obrambni steber znotraj Nata, ki bo imel sčasoma relativno visoko stopnjo avtonomije v odnosu do ZDA," meni Grošelj.

Avtonomija Slovenske vojske v odnosu do Nata in EU-ja

Grošelj na vprašanje, kakšna je v odnosu do EU-ja in Nata avtonomija Slovenske vojske, odgovarja: "Popolna." Ministrstvo za obrambo pojasnjuje, da njen razvoj, organiziranost, delovanje in uporabo določata ustava ter zakon o obrambi in je torej v nacionalni pristojnosti Slovenije.

Na vprašanje, kaj lahko Nato ali EU v primeru zaostrenih razmer in vojaškega napada zahtevata od Slovenske vojske, pa na ministrstvu za obrambo odgovarjajo, da sta na podlagi Severnoatlantske pogodbe ter Pogodbe o EU-ju predvidena kolektivna obramba med zaveznicami in vzajemna obramba držav članic EU-ja, "o načinu in vrsti pomoči pa odloča posamezna država suvereno". Odločitev za kolektivno obrambo po 5. členu Natove pogodbe je politična, dodaja Grošelj. "Na ravni Nata vsaka država glasuje samostojno. Ko je to na ravni Nata sprejeto, sledijo obveznosti iz severnoatlantske pogodbe. Slovenska vojska v tem pogledu na noben način ni podrejena, temveč je eden izmed gradnikov sistema kolektivne obrambe," je sklenil.