Evropska komisija je predstavila načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU-ja do leta 2030, ki se osredotoča na več sodelovanja med državami članicami na področju obrambe.
Med štirimi ključnimi prednostnimi nalogami je tudi povečanje obrambnih izdatkov držav članic, in sicer do 800 milijard evrov dodatnih naložb v evropsko obrambo. Evropski komisar za obrambo, Litovec Andrius Kubilius je na predstavitvi načrta med drugim pojasnil, da EU obrambni načrt potrebuje, ker obveščevalni podatki nekaterih članic kažejo, da bi lahko ruski predsednik Vladimir Putin delovanje zahodne kolektivne obrambe preizkusil že pred letom 2030.

Na predstavljani obrambni načrt so se že odzvali dva slovenska evropska poslanca Vladimir Prebilič (Vesna/Zeleni) in Matjaž Nemec (SD/S&D) ter koalicijska stranka Levica.

"Menim, da današnja izjava pri ljudeh vzbuja strah, saj komisija komunicira na način, kot da je vojna pred vrati. Strinjam se, da mora EU narediti več na področju obrambnih zmogljivosti, a vse se začne pri državah članicah. Te ohranjajo sistem 27 vojska z velikimi razlikami na področju opreme in premalo skupnimi standardi. Kljub temu da države članice EU-ja vlagajo v obrambo okoli 400 milijard evrov – to je le pol manj od ZDA –, pa je obrambni učinek teh vložkov le 10 odstotkov obrambnih zmogljivosti ZDA. Zato je najprej treba bolj racionalno uporabiti, kar imamo in šele nato govoriti o nakupih in vlaganjih," je poudaril Prebilič.

"Sam ne pristajam na nenehno poudarjanje skorajšnjega ruskega napada in poimenovanja Rusije s sovražnikom. Vsekakor bi morali večjo vlogo imeti stroka in obveščevalne službe, politika pa bi morala s hladno glavo in preudarnimi odločitvami delovati pomirjevalno,” je dodal in ob tem izrazil bojazen, da je razprava v smeri skupnih velikih javnih naročil orožja zašla v napačno smer. EU sicer mora po njegovem mnenju pomagati Ukrajini, vendar si mora v prvi vrsti prizadevati za končanje konflikta po diplomatski poti.

Ali bo socialna blaginja evropskih državljanov postavljena na stranski tir?

Sorodna novica Načrt za okrepitev obrambne pripravljenosti EU-ja predvideva bistveno povečanje vojaških izdatkov

Matjaž Nemec je navedel, da razume potrebo po skupni evropski obrambni strategiji, vendar odločno nasprotuje, "da se obramba spremeni v novo tekmo v oboroževanju. Zadnje, kar Evropa potrebuje, je to, da se bo oboroževanje sprevrglo v izgradnjo velikega industrijskega obrata, od katerega bo odvisno preživetje gospodarstva, medtem ko bo socialna blaginja evropskih državljanov postavljena na stranski tir," je poudaril in dodal, da se S&D v Evropskem parlamentu ne strinja s tem, da se 150 milijard evrov v predvidenih posojilih usmeri "predvsem v militarizacijo, medtem ko ostajajo ključni socialni programi finančno podhranjeni."

"Varnost ne pomeni zgolj več orožja. Če izgubimo socialno kohezijo, bomo izgubili tudi stabilnost, ki je temelj varne Evrope. Zato evropska obrambna unija ne sme postati zgolj novo igrišče za orožarske korporacije in politične elite, kakršno je stanje v ZDA. Pritiski te države na EU za povečanje izdatkov za obrambo več kot očitno nakazujejo na izjemno odvisnost ameriškega gospodarstva in ekonomije od vojaške industrije," meni Nemec.

Zabijanje žebljev v krsto Evrope

"Evropski birokrati, predvsem predstavniki Evropske komisije, bi se morali resno zamisliti, preden zabijejo zadnje žeblje v krsto Evrope. Ta brezglava dirka v orožarskem keynesianizmu ne bo pomagala Evropi. Pritisk za kupovanje dodatnega orožja bo povzročil le krepitev skrajne desnice, kar bi lahko pripeljalo do razpada Evropske unije ali vsaj njene ideje. V Levici imamo glede tega jasno stališče – še več orožja in kopičenje vojaške opreme ne bosta privedla do stabilizacije in miru v svetu. ZDA s svojo trenutno administracijo in takšnimi potezami silijo evropske birokrate v destabilizacijo Evrope," pa je pojasnil vodja poslancev Levice v DZ-ju Matej T. Vatovec, ki še meni, da bi se morali evropski voditelji in komisarji namesto o oboroževanju pogovarjati o tem, kako Evropo postaviti nazaj na zemljevid sveta.