Trenutna negotovost v evroatlantskem prostoru je ogromna in še pred nekaj meseci povsem nepredstavljiva. Realnost je, da ameriška administracija opušča svoja tradicionalna zavezništva in Evropo prepušča samo sebi, hkrati pa se vedno bolj povezuje z Rusijo in Kitajsko, kar za države, kakršna je Slovenija, predstavlja smrtno grožnjo, je po poročanju Radia Slovenija opozoril obramboslovec Klemen Grošelj.

"Pravzaprav se vračamo v leto 1939. Stvari se bodo zdaj popolnoma na novo razporedile in potrebno bo zelo veliko modrosti, politične in diplomatske spretnosti, v končni fazi tudi neke vojaške kredibilnosti, da se bo to vzpostavilo na način, da ne bosta trpeli naša prihodnost in pa seveda naša blaginja," je za Radio Slovenija dejal Grošelj.

Dvig izdatkov za obrambo s trenutnih 1,53 odstotka na 2 odstotka BDP-ja se bo moral pri nas zgoditi še pred letom 2030. Premier Robert Golob je že napovedal, da bi Slovenija del sredstev usmerila v splošno odpornost države.

"Opozoril bi, da bo bilo treba v tej kvoti primarno zagotoviti finančna sredstva za povečanje zmogljivosti Slovenske vojske. Natančno so opredeljeni nakupi v naslednjem obdobju in ravno tako se zelo natančno ve, kaj bo treba nabaviti v primeru povečanih obrambnih izdatkov," je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Kot je poročal novinar Radia Slovenija Jure Čepin, je pomembnost trenutka dojela tudi obrambna industrija. Direktor grozda obrambne industrije Boštjan Skalar meni, da lahko slovenska podjetja svoje priložnosti iščejo prav zaradi majhnosti in določenih visokotehnoloških znanj: "Vsi partnerji priznavajo, da z večjimi podjetji, pa so lahko še tako vrhunsko tehnološko opremljena, včasih težje sodelujejo. Slovenska manjša podjetja pa so zelo agilna in zelo hitro odreagirajo in ponujajo določene rešitve."