Pred začetkom predsedovanja, ki je trajalo od 1. julija do 31. decembra, so bila pričakovanja previdna, sploh ker ni bilo jasno, kakšne bodo epidemične razmere, od katerih je bilo odvisno, ali bodo dogodki in srečanja lahko potekali v živo ali prek spleta. Bilanca šest mesecev pozneje: v Sloveniji je potekalo 219 dogodkov, od tega 32 na ministrski ravni, polovica je potekala v živo. Slovenija je sicer predsedovala 42 ministrskim zasedanjem Sveta EU-ja in vodila 1413 sestankov delovnih skupin te institucije. Za predsedovanje je predvidoma porabila okoli 64 milijonov evrov. Najdaljši sestanek v okviru trialogov je trajal devet ur, pri enem od dosjejev pa je okviru istega trialoga potekalo 17 sestankov, je povedal zunanji minister Anže Logar.

"Ne bo več srečanja Bush-Putin v Sloveniji, to je gotovo. Kar pa je možno, je eden ali več prebojev na zakonodajnih predlogih," je pred začetkom predsedovanja za MMC dejala Sabina Lange, višja predavateljica na Evropskem institutu za javno upravo v Maastrichtu in izredna profesorica mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. V tako imenovanih trialogih oziroma pogajanjih med Svetom EU-ja, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom pa je slovenskemu predsedstvu uspelo poiskati soglasje pri 21 zakonodajnih aktih, kar je velik uspeh.

"Mislim, da je predsedovala dobro. Gre za drugo predsedovanje, polno zakonodajnega dela in zelo težkih političnih dosjejev ob koncu,– upali smo koncu ali vsaj blizu koncu pandemije–, in tudi za težko politično delo z vidika odpornosti," je v oddaji Slovenija predseduje, kjer so pod drobnogled vzeli zadnjih šest mesecev, dejala S. Lange. "Če pogledamo naloge predsedovanja, to je torej vodenje Sveta, tukaj ni večjih pripomb, to je tisto, čemur po navadi rečejo tehnično delo, pa vendar gre tu za taktično, strateško delo, če gledamo z vidika predstavljanja Sveta pred drugimi institucijami, torej zlasti pogajanj s parlamentom, je bilo omenjenih več uspehov v zadnjih dnevih, če pogledamo z vidika pogajanj, ravno tako tudi znotraj Sveta, imamo kar nekaj ključnih pogajanj zaključenih, tako na zakonodajnih kot nezakonodajnih delih, in nazadnje, če gledamo z vidika predstavljanja navzven, kar je omejeno delo, a je bil vseeno zelo dobro izpeljan, tudi ta del v Glasgowu, torej COP26."

Od leta 2008, ko je Slovenija predsedovala prvič, so se vloge in odnosi med različnimi institucijami spremenili: z Lizbonsko pogodbo se je močno okrepil Evropski parlament, Evropski svet je postal stalna institucija, stalni predsednik Evropskega sveta pa je prevzel del nalog, ki jih je predtem opravljal premier ali predsednik predsedujoče države Svetu EU-ja.
"Mislim, da smo na nekaterih področjih pričakovanja celo presegli, posebej me veseli uspeh v zakonodajnem postopku, torej iskanju soglasja med vsemi tremi institucijami, torej parlamentom, komisijo in Svetom EU-ja," je v oceni predsedovanja za TV Slovenija dejal zunanji minister Anže Logar. "Mislim, da so se naši diplomati maksimalno potrudili, da so bila politična sporočila znotraj programa predsedovanja pravilna in da smo potem na koncu uspeli kar precej teh zatečenih zadev premakniti naprej."

Tudi premier Janez Janša je bil s potekom predsedovanja, ki ga je označil za zahteven in odgovoren projekt, ki je bil hkrati izziv in priložnost, zadovoljen. "Prioritete, ki smo si jih zastavili ob začetku predsedovanja, so se izkazale za dobro premišljene, ob tem pa smo se morali odzivati tudi na številne nepredvidene krizne situacije," je povedal. Med slednjimi je opozoril na prihod prebežnikov iz Belorusije, dogajanje ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rast cen energije ter napetosti med Rusijo in Ukrajino.

Pomembna prioriteta slovenskega predsedstva je bila krepitev odpornosti, v času slovenskega predsedovanja je bilo potrjenih 22 načrtov za okrevanje. Na področju zdravja in digitalizacije je bilo storjenih več pomembnih korakov – dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končana trialoga o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (EME) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Premier je med uspehi poudaril tudi dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja, skupnem stališču za podnebno konferenco v Glasgowu, potek konference o prihodnosti Evrope, dogovor o ključnih značilnostih evropskega modela športa in sklepe o pripravljenosti Hrvaške na schengen.

Boljše epidemiološke razmere omogočile pogajanja

Tudi v času slovenskega predsedovanja je vsakdan sedemindvajseterice krojil novi koronavirus, kljub zahtevnim razmeram pa so epidemiološke razmere dovoljevale, da je bila velika večina dogodkov, za razliko od preteklih predsedovanj, izvedenih v živo. Kot je za MMC v oceni predsedovanja dejal urednik Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija in nekdanji dopisnik iz Bruslja Matjaž Trošt, so namreč zaradi pandemije in ustavitve življenja tudi zakonodajni postopki oz. pogajanja o njih v Bruslju v zastali, in tudi zato je ob sprostitvi marsikaj padlo v jesen 2021.

Pohvalne besede za slovenske diplomate

Slovenski diplomati so bili za dosego vrste zakonodajnih postopkov, glede digitalne preobrazbe, digitalnih trgov, digitalnih direktiv, direktive o minimalni plači, katere namen je zagotoviti ustrezne delovne in življenjske pogoje ter oblikovati pravična in odporna gospodarstva in družbe, pa do podaljšanja začasnega dogovora o mobilnem gostovanju brez dodatnih stroškov, če naštejemo nekateri, deležni številnih pohval za strokovno delo, ki je obrodilo sadove, tudi na področjih, kjer prejšnjim predsedujočim to ni uspelo. Velik uspeh za majhno državo oz. predvsem za diplomate.

Majhen korpus izkušenih diplomatov

Na vprašanje, kaj odlikuje naše diplomate, Trošt odgovarja, da izkušnje in tudi dejstvo, da se je večina sestankov odvijala v živo. "Večina tistih, ki na dnevni ravni delujejo z Brusljem ali v Bruslju, je pač vajenih postopkov, priča so pogajanjem, ki potekajo v različnih formacijah sveta in delovnih skupinah, ipd. V tem pogledu jih dobre delajo predvsem izkušnje, saj je velik del 'bruseljskega aparata' v Bruslju že nekaj časa ali pa je tam deloval večkrat, se pravi, da so izkušnje s postopki del zgodbe o dobrem delu. Če se malce pošalim, je v tem pogledu relativno majhen kadrovski bazen celo prednost, saj so vsi tisti, ki se lotevajo evropskih tem, že nekaj časa prepoznani in znani."

Ob tem opominja tudi na pomembno dejstvo, in sicer da je večina dogodkov potekala v živo. Slovenija je imela sicer pripravljena oba scenarija, da bodo dogodki potekali v živo, hibridno ali prek spleta. "Kar je nemara odločilno za pogajalsko in zakonodajno uspešno slovensko predsedovanje, je tudi to, da se je za razliko od prejšnjih predsedovanj, večina sestankov odvijala v živo, za istimi mizami, in včasih je za napredek prav ta neposreden stik ključen, če ne vsaj zelo pomemben," je za MMC poudaril Trošt.

Dva vrhunca slovenskega predsedovanja sta predstavljala obisk Evropske komisije ob začetku predsedovanja in vrh EU–Zahodni Balkan, ki je potekal oktobra. Julijski obisk predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je delno potekal v napetem ozračju zaradi neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev in dogajanja v povezavi s Slovensko tiskovno agencijo. Takrat je predsednica Evropske komisije dejala, da mora Slovenija zagotoviti neodvisnost javne agencije in tudi denar zanjo, glede evropskih tožilcev pa je Janša takrat napovedal, da bi postopek glede imenovanja tožilcev lahko končali do jeseni.

Sicer izboljšanje dikcije glede vstopanja držav Zahodnega Balkana v EU, a še brez časovnice

Med prioritetami slovenskega predsedovanja je bila tudi tokrat bolj ambiciozna politika EU-ja do vzhodnega in južnega sosedstva in ponovna potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana. Vrhunec prizadevanj na tem področju je bil oktobrski vrh EU-Zahodni Balkan na Brdu. Časovnica tam, kljub drugačnim željam Slovenije, ni bila postavljena, se je pa znova vrnila dikcija o nujnosti širitvenega procesa na Zahodni Balkan. "Širitev je v zadnjih letih nekakšen slon v sobi, kot pravijo temu v angleščini. Vsi vedo, da je tam, da obstaja kot pomembna politika, a je najraje ne naslavljajo, saj prinaša kopico drugih vprašanj in navezav. Procesi, pogajanja, vrednotenja napredka ipd., sicer ves čas tečejo, a dejstvo je, da gre za širitveno politiko in vsaka politika potrebuje zaslombo v državah članicah. Marsikje so v zadnjih letih besede, kot so širitev, odpiranja meja, sprejemanje ljudi v evropsko družino preprosto povezali in jih vezali na migracije, na priseljevanje, izpodrivanje delovnih mest… Tako se potem razprava o prednostih širitve v bistvu postavi na druge temelje, ki pa so po svoji "evropskosti" še bolj majavi. Tudi slovensko polletje na čelu EU-ja tega ni spremenilo – vse, kar je vezano na Balkan, na širitev, je dejansko neoprijemljivo in razen nekega načelnega političnega zaznamka, da to obstaja, kakšnega resnega napredka na strani EU-ja še ni," ocenjuje Trošt.

Slovenski premier Janez Janša je oktobra na Brdu dejal: če se ne širi EU, se bo nekdo drug. "Bruselj dobro ve, kaj bi z Balkanom, predlaga odpiranje poglavij in začetke pogajanj, prepoznava napredek in opozarja na nazadovanja, a v tej zgodbi odločajo članice. Tudi Bolgarija je denimo podprla izjavo z Brda, pa še vedno vztraja pri istem glede Severne Makedonije. Se pravi, da je bolj važno od izjave tisto, kar se zares zgodi, in v tem pogledu se ni kaj prida zgodilo. Je pa že uvrstitev širitvene tematike na agendo pomemben korak, ki pa mu morajo slediti novi, sicer bo širitvena politika znova postala zelo 'utrujena'," je stvaren Trošt.

Glede bolgarske blokade je zunanji minister Logar v pogovoru za Televizija Slovenija opomnil na pomembno dejstvo: da je bila Bolgarija v zadnjih mesecih v veliki politični krizi. "Na bolgarski strani dejansko nismo imeli sogovornika zaradi vladne krize, ker niso bili v stanju sestaviti vlade do tretjih volitev in šele sredi decembra je polno opravilna vlada zasedla svoj položaj, kar pa je prepozno, da bi uspeli potem dogovoriti tako zahteven dosje. Smo pa v postopku usklajevanja glede širitvenega paketa uspeli najti soglasje z vsemi državami članicami, kar je predpogoj za naprej."

Razočaranje glede pakta o azilu in migracijah, kjer ni bilo dogovora

Jure Požgan s Fakultete za družbene vede je v oddaji Slovenija predseduje ob tem opomnil na mogoče prevelika pričakovanja. "Zagotovo je bil eden izmed največjih uspehov to, da je Slovenija uspela gostiti vrh EU-Zahodni Balkan. V zadnjem času se je tudi precej govorilo o napredkih pri pripravljanju oz. usklajevanju ostalih držav članic glede regulacije umetne inteligence. Žal pa je kljub temu potrebno treba ločiti med tem tehničnim oz. vsebinskim vidikom uspešnosti in tem, kaj so bila pričakovanja. Ko govorimo o pričakovanjih, se je od Slovenije vendarle pričakovalo preveč ali pa je bila mogoče tudi slovenska vlada pri tem tudi zelo širokopotezna. Pričakovala je na primer tudi uspeh pakta o azilu in migracijah, do katerega potem ni prišlo. Obetala si je tudi, da bo vendarle dosegla večji preboj tudi na področju osrednje prioritete, to je bil Zahodni Balkan, ki ga potem tudi ni bilo /…/ Ker bolj ali manj vidimo, da se vsaj na področju Zahodnega Balkana ni kaj dosti spremenilo, obnovili smo širitveno perspektivo, to ni nič novega, časovnica pa ostaja precej nejasna."

Tudi dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič je glede ocene predsedovanja mnenja, da jo lahko delimo na dva dela. "Kar zadeva vsebino, je ta ocena zelo pozitivna, tukaj je Slovenija dobila tudi vrsto pohval, to ni presenetljivo, kajti pod streho je spravila kar vrsto dosjejev. Kar pa zadeva politično plat, je pa ta ocena bistveno slabša. Sicer je Slovenija dobila nekaj pozitivnih ocen glede odziva na nekatere zadeve, kot je recimo umik Zahoda iz Afganistana ali pa odziv na začetek krize z migranti v Belorusiji. Ampak kaj, ko je pa potem padla tudi precej dolga temna senca na čas predsedovanja zaradi nekaterih negativnih dogodkov. Tu so predvsem popolnoma nepotrebni žaljivi tviti premierja, pa potem dogajanje okrog STA, financiranja in pa seveda zavlačevanja z imenovanjem delegiranih evropskih tožilcev," je dejal Jurič v četrtkovi oddaji Slovenija predseduje.

Širok: Slovenija padla na izpitu javne komunikacije

Glede novinarskega dela pa je bila dopisnica iz Bruslja Mojca Širok kritična. "Kar se tiče našega novinarskega vidika, bi verjetno rekla, da je Slovenija padla na izpitu javne komunikacije, ker če ne štejemo suhoparnih sporočil za javnost in rutinskega obveščanja, smo bili novinarji tako rekoč odrezani od ključnih informacij iz prve roke, kot bi vsa slovenska ekipa s predsednikom vlade na čelu okoli sebe postavila neprebojno zaščitno ograjo. Ampak Evropska unija ni bilateralna politika, v EU-ju je poleg Slovenije še 26 držav in seveda vse evropske institucije in koliko se lahko še žalostno sliši, smo imeli mi, dopisniki v Bruslju, pri bolj kočljivih vsebinah in v ozadjih slovenskega predsedovanja več koristnih informacijah pri tujih, kot pa pri domačih virih."

Na vprašanje, kako velik vpliv ima bruseljski medijski stroj na dojemanje države članice pri Evropski komisiji in parlamentu, Trošt odgovarja, da sta Evropski parlament (poslanke, poslanci) in medijski bruseljski balonček zelo dobra sogovornika, tudi Evropska komisija je zelo dovzetna za loščenje svoje medijske podobe. "Zagotovo bruseljski medijsko-politični balonček ima svojo, predvsem neformalno moč in dejstvo je, da v njem slovensko predsedovanje ni eno, ampak sta dva. Se pravi tisti formalno-koordinacijski del, ki ga označujemo za uspešnega, in tisti neformalni, ki je uspešen predvsem v dosegu, neuspešen pa v vsebinskem uveljavljanju dostojnih javnodiplomatskih pristopov. Pri slednjem je predsednik vlade, ki sicer nima nikakršne formalne funkcije pri predsedovanju, postal osrednji obraz slovenskega predsedovanja z očitki in spori na spletnih omrežjih vred. Vsi pa vemo, da je v sodobni medijsko-politični sferi personalizacija zelo pomembna, najsi bo za pozitivne ali negativne predstave."

Sabina Lange glede tega sicer opominja, da je potrebno ločiti, da se predseduje Svetu EU-ja in to je primarno delo predsedujoče, torej koordinacija dela med državami članicami, hkrati pa deluje tudi navzven in se pogaja z Evropskim parlamentom. "Kar predsedujoča dela v Svetu, ni le ni zgolj tehnično predsedovanje, ampak je tudi politično in del političnega je tudi, da ločiš, bom rekla, domače razmere in tiste, ki vplivajo na temeljne vrednote od tistega preostalega dela. Kljub teži teh domačih političnih dogodkov je uspelo predsedujoči omejiti vpliv teh tako v Svetu kot tudi, če sklepamo po uspešnih pogajanjih s parlamentom, tudi v odnosu do parlamenta. Ne popolnoma, ampak kar se tiče operativnega dela, ki pa ni zgolj tehnično, ampak tudi politično, pa mislim, da je predsedujoči uspelo v Bruslju preseči te težave od doma."

Decembrska resolucija madež na uspešnem predsedovanju?

Decembra so evropski poslanci sprejeli resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, s katero so izrazili "globoko zaskrbljenost". To je po mnenju nekaterih vrglo madež na slovensko predsedovanje. Zunanji minister Logar meni drugače. "Ne razumem, kako lahko nekdo po tako številnih pohvalah, praktično od vseh deležnikov, tudi prek Atlantika, –če boste pravilno prebrali sporočilo za javnost ob mojem obisku v Washingtonu, je tudi State Department izrazil vso pohvalo vodenju predsedovanja–, še želi iskati madeže na tem predsedovanju. Mislim, da moramo biti Slovenci zelo ponosni, da smo uspešno izpeljali to predsedovanje, če bi se uspeli poenotiti v tem, da gre to za nacionalni projekt, bi se uspeli izogniti tudi izvozom notranjepolitičnih tem na zunanji parket, ampak jaz mislim, da pod črto smo lahko zelo zadovoljni."

Spomin na uspehe predsedovanja je kratek

Prvega januarja je predsedovanje prevzela Francija z zelo ambicioznim Emmanuelom Macronom, ki bo v času predsedovanja lovil drugi mandat. Bruseljsko kolesje se brezkompromisno vrti dalje. "Pričakovati, da bo splošna evropska javnost pomnila, da je Slovenija naredila kup napredka na področju digitalizacije ali zdravstva na ravni EU-ja, je nesmiselno, saj gre za postopke, ki trajajo dlje časa, ljudi pa zanimajo zgolj učinki. In če so ti za evropske davkoplačevalce dobri, potem je povsem vseeno, kdo je odigral kakšno vlogo, cilj vedno je, da se jih predstavi kot evropske, ker jih pač ena država sama ne bi mogla ne doseči in ne uveljaviti. Stroški mobilnega gostovanja so lep prikaz tega, saj je danes popolnoma irelevantno, kdo si je tega spomnil, kdo je sedel tam in vodil pogajanja. Važno je le, da teh stroškov ni," je v sklepnih besedah realen Trošt.