Kot je znano, je ponudba del predlogov v zvezi z nadzorovanimi centri v Uniji in centri za izkrcanje migrantov zunaj Unije, o katerih so se dogovorili na junijskem vrhu povezave.

S takšnimi središči želijo izboljšati in pospešiti proces razlikovanja med prebežniki, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ekonomskimi migranti, ki nimajo pravice ostati v EU-ju, hkrati pa želijo pospešiti postopke vračanja nezakonitih preseljencev.

Centre naj bi po načrtih ob podpori EU-ja vodile članice same, za kritje stroškov infrastrukture in operativnih stroškov pa bi prejele celovito finančno podporo.

Salvinija predlog pustil hladnega
Po 6.000 evrov na prebežnika bi prejele tudi članice, ki bi privolile v sprejem izkrcanih prebežnikov. Za zdaj še ni znano, ali je katera od članic potrdila takšen dogovor.

Na ponudbo se je že odzval italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je poudaril, da Italija noče denarja, ampak si želi ustaviti prihod prebežnikov. Pojasnil je tudi, da prosilec za azil italijanskega davkoplačevalca stane od 40.000 do 50.000 evrov. "Bruselj naj kar obdrži svojo miloščino," je dodal.

Nobena severnoafriška država ni izrazila pripravljenosti za sodelovanje
Evropska unija sicer načrtuje tudi centre za izkrcanje v tretjih državah. Ta središča naj bi skrbela za hitro in varno izkrcanje rešenih ljudi na obeh straneh Sredozemskega morja. Med državami, ki bi lahko gostile točke za izkrcanje, se omenjajo Tunizija, Libija, Egipt in Alžirija, a za zdaj še nobena severnoafriška država ni izrazila pripravljenosti za sodelovanje.

.
O predlogih komisije bodo v sredo razpravljali veleposlaniki EU-ja. Čeprav se število nezakonitih prehodov meje čez Sredozemlje zmanjšuje, migracije še vedno ostajajo vroče politično vprašanje. Tudi razprava veleposlanikov EU-ja bo minila v senci groženj, da lahko migracijska trenja ogrozijo ves evropski projekt in usodno vplivajo na izid evropskih volitev maja prihodnje leto.