"Za Slovenijo se situacija bistveno ne spreminja in to štejem za dobro," je ocenil Cerar. Kot zelo pomembno je poudaril, da so v sklepih upoštevani slovenski predlogi o potrebi po ustreznem poudarku na problematiki migracij po balkanski poti.
Solidarnost z državami prvega vstopa bo prostovoljna, je pojasnil. Če bodo prebežniki prišli v evropski prostor, se bo najprej v posebnih centrih ugotavljalo, ali so nezakoniti migranti ali upravičenci do mednarodne zaščite, in za slednje se bodo članice prostovoljno odločale, ali jih bodo sprejele, je pojasnil.
.
Slovenija je pri tem po njegovih navedbah v enakem položaju kot prej – pripravljena je sprejeti nekaj beguncev in pomagati, a po svojih integracijskih zmožnostih.
Kako pomagati državam, ki so na prvi črti?
Cerar je v migracijskem dogovoru izpostavil zlasti napredek pri krepitvi sodelovanja s tretjimi državami, tudi s povečanjem finančne pomoči tem državam, in potrditev skupnega stališča o potrebi po nadaljnjem utrjevanju zunanjih meja.
Največ razprave je bilo po Cerarjevih besedah o tem, kako pomagati državam, ki so na prvi migracijski črti, oziroma državam prvega vstopa v Unijo, na primer Italiji, Malti, Grčiji in Španiji.
Cerar: "Nadzorovanega centra" v Sloveniji ne bo
Osrednje vprašanje maratonske seje pa je bilo vzpostavljanje t. i. "nadzorovanih centrov". Dogovorili so se, da se bodo takšni centri vzpostavljalo prostovoljno.
Cerar je izpostavil, da takšnega centra v Sloveniji ne vidi oz. se o takšni možnosti niso niti pogovarjali. V Sloveniji po takšnem centru sploh ni potrebe, saj zelo dobro nadzira schengensko mejo in uspešno obvladuje migracijske tokove, je dodal. Posebne centre za prebežnike naj bi sicer ustanavljali predvsem v državah, ki so na zunanjih mejah EU-ja. Odgovora, katere države naj bi gostile nadzorovane centre, še ni.
Premier, ki opravlja tekoče posle, je še izpostavil, da je ideja o točkah (t. i. platformah) za izkrcanje prebežnikov zunaj unije še živa, saj je Evropska komisija dobila nalogo, da preuči to vprašanje in poišče rešitve, kako bi se lahko te točke udejanjile v praksi.
Mirovni inštitut: Nadzorovani centri bi lahko bili problematični
Po dogovoru EU-ja o migracijah je slišati opozorila ob predlogu vzpostavitve nadzorovanih centrov za obravnavo prebežnikov. Direktorici Mirovnega inštituta Neži Kogovšek Šalamun se zdi namestitev v tak center, četudi je prostovoljna, problematična.
Direktorica in raziskovalka opozarja, da ni jasno, kaj pomenijo "nadzorovani centri". "Bojim se, da bi to lahko pomenilo centre za pridržanje in torej omejevanje svobode gibanja ljudi. Svoboda gibanja je temeljna človekova pravica, omejevanje gibanja je dovoljeno samo pod točno določenimi pogoji, in ti centri so s tega vidika lahko hudo problematični," je pojasnila. Tudi sicer pa meni, da je odpiranje novih centrov neprimerno, saj je nevarnost, da bi se spremenili v zapore, prevelika.
Na vrhu so pozvali tudi, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj. Po mnenju Kogovšek Šalamunove omejitev sekundarnih gibanj lahko v praksi pomeni samo vzpostavitev oz. nadaljevanje nadzora na notranjih mejah in rasno profiliranje. Oblasti bodo tako še pogosteje kot do zdaj na cestah in drugih javnih mestih identificirale ljudi, ki bodo videti kot prosilci za azil, kar je sicer pravno nedopustno, omejitev sekundarnih gibanj pa bi lahko prosilce za azil potisnila v ilegalo, skrivanje, izogibanje oblastem in s tem v izolacijo.
Vprašanje solidarnosti razdvaja
Tudi po migracijskem vrhu še vedno ostaja razdeljenost glede vprašanja solidarnosti. Zlasti višegrajska četverica zavrača obvezno premeščanje beguncev znotraj EU-ja, tisti z zunanjo mejo, na primer Italija in Grčija, pa se zavzemajo za solidarnost na temelju obveznih kvot. Slovenija je po Cerarjevih besedah most – smo solidarni, a to počnemo prostovoljno.
Cerar je še ocenil, da je dogovor plod skupnega intenzivnega dela vseh. Po njegovih besedah je le italijanski premier Giuseppe Conte morda nekoliko brez potrebe vnaprej zaostril razpravo z grožnjami z vetom, ker še ne pozna dela v Uniji in verjetno ni vedel, da se vedno zelo trudijo najti soglasje. To temeljno nezaupanje je nato izginilo, saj je videl, kako so si vsi prizadevali, da bi mu pomagali, je orisal položaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje