Italija je po napovedih o koncu sprejemanja prebežnikov in zavračanju vstopa ladjam v svoja pristanišča v središču krize evropske migracijske politike. Na vrhu je predstavila več predlogov, premier Giuseppe Conte pa je sporočil, da je zelo zadovoljen s srečanjem in da so debato usmerili v pravo smer.

Conte se je na srečanju zavzel za prebežniške centre v več evropskih državah, ne le v Španiji in Italiji. Meni tudi, da bi se sekundarne migracije morale reševati z dvostranskimi dogovori med najbolj zaželenimi ciljnimi državami prebežnikov.

Conte je bil znova kritičen do dublinske uredbe, po kateri morajo prosilci za azil vložiti prošnjo v prvi članici EU-ja, v kateri vstopijo v povezavo. Unijo je pozval, naj postavi obvezujoče kvote sprejemanja prebežnikov za vse članice. Po mnenju Conteja je pod vprašajem tudi prihodnost potovanja brez potnih listov po območju schengena za državljane EU-ja.

Macron za sodelovanje z državami zunaj EU-ja
Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da se je Evropska unija zaradi migracij znašla v politični krizi. Treba je zmanjšati prihode prebežnikov, meni Macron, a hkrati poziva k spoštovanju človekovih pravic. Zato je po njegovem mnenju treba najti vseevropsko rešitev na ravni vseh 28 članic ali pa vsaj tistih, ki so pripravljene sodelovati.

Zavzel se je za okrepitev financiranja zaščite zunanjih meja EU-ja in sodelovanje s tretjimi državami zunaj EU-ja pri zaustavljanju toka prebežnikov.

Merkel: "Držav vstopa ne moremo pustiti samih"
Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se ji v domovini maje koalicija zaradi spora z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ta si prizadeva sekundarne prebežnike zavračati na nemški meji, je po srečanju predstavila možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni.

Voditelji držav EU-ja so se po besedah Merklove strinjali, da bi morala Unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje in da so vse države odgovorne za vse vidike migrantskega vprašanja. "Držav vstopa ne moremo pustiti samih, saj bi to pomenilo, da morajo tudi vse težave reševati same," je dejala, a hkrati posvarila, da prebežniki ne morejo prosto izbirati, katera država EU-ja naj obravnava njihovo prošnjo za azil.

Iz Slovenije se srečanja udeležuje premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Za Slovenijo je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se krepi nadzor na zunanjih mejah EU-ja in vzdržuje dobro sodelovanje s t. i. tretjimi državami, od koder prihajajo prebežniki v Evropo. "Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema, a na način, ki bo pripeljal do večje učinkovitosti in solidarnosti," je dodal.

Na vrhu 16 voditeljev evropskih držav
Vrha, ki ga gosti predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, naj bi se udeležili voditelji 16 članic EU-ja, medtem ko višegrajska četverica (Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska) vrh bojkotira.

Tudi v Evropski komisiji, ki je pripravila osnutek izjave na štirih straneh, ki naj bi jo sprejeli udeleženci, poudarjajo, da to ne bo vrh odločitev, temveč pripravljalni in posvetovalni sestanek, ki naj bi utrl pot odločitvam na novem vrhu Unije v naslednjem tednu.

Ladji čakata pred evropskimi obalami
Nevladni organizaciji Save the Children in Mission Lifeline sta medtem pozvali italijansko vlado, naj sprejme ladji Lifeline in Alexander Maersk s prebežniki, na katerih so tudi otroci.

Ladja Lifeline ostaja zahodno od Malte, ki je 239 ljudem na krovu dostavila vodo in hrano, dve drugi nemški reševalni ladji pa zdravila in odeje. Na drugi strani ima večja kontejnerska ladja Alexander Maersk danskega podjetja Maersk na krovu 113 prebežnikov, ki jih je rešila južno od Italije. Lifeline upa, da bi se ladji lahko srečali, saj bi ji večja ladja lahko v primeru slabega vremena nudila nekaj zavetja.

Danski premier Lars Lokke Rasmussen je ob prihodu na pogovore izrazil pričakovanje, da bo ladjo Alexander Maersk vendarle sprejela Italija, saj je ladja "ravnala po navodilih italijanske obalne straže". "Ne vidim druge možnosti, kot da Italija izpolni svoje obveze v skladu z mednarodnim pravom," je dejal Rasmussen.

Libijska obalna straža je medtem z gumijastega čolna pred svojo obalo rešila novih 97 prebežnikov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Med rešenimi je 26 otrok in 22 žensk. Prebežnike, vse državljane afriških držav, so prepeljali v bazo mornarice v Tripoliju.

V ločenem dogodku je libijski Rdeči polmesec sporočil, da je iz morja zahodno od Tripolija potegnil trupli dveh prebežnikov. Okoliščine njune smrti niso znane.

Pol manj prebežnikov kot lani
Letos je prek Sredozemskega morja iz držav severne Afrike prispelo skoraj 41.000 ljudi, kar je sicer okoli dvakrat manj kot v enakem časovnem obdobju lani, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM).