Macron je popolnoma jasno in nedvoumno podprl Merklovo in njena prizadevanja za zmanjševanje števila prebežnikov v Evropski uniji na evropski, in ne nacionalni ravni, Merklova pa je privolila v skupni proračun držav članic evrskega območja leta 2021.

Francoski predsednik je potrdil, da je Francija pripravljena sprejeti nazaj vse prosilce za azil, ki so zanj zaprosili v Franciji in bi bili nato zavrnjeni v Nemčiji ali kakšni drugi državi schengenskega območja.

V skupni deklaraciji sta se nemška in francoska vlada po skupnem zasedanju še zavzeli, da se bosta "skupaj in odločno spopadli s sekundarnim gibanjem znotraj EU-ja" in da bosta zagotovili hitro premestitev v državo članico, kjer je bila oseba registrirana.

Kot je pojasnil Macron, bi to storili z dvostranskimi in večstranskimi dogovori – Francija ima tak dogovor že sklenjen z Italijo. Voditelja podpirata tudi okrepitev evropske mejne in obalne straže Frontex.

Merklova je priznala, da je Italija zaradi migracij najbolj na udaru, tudi zaradi Libije, od koder prihaja večina afriških prebežnikov. Pri tem sta skupaj z Macronom pozvala k učinkovitejšemu sistemu solidarnosti in odgovornosti glede premestitve iskalcev azila. Macron je dodal, da bi moral EU okrepiti dialog z domovinami prebežnikov in tranzitnimi državami.

Seehofer kanclerki postavil rok za dogovore
Nemška kanclerka si je z današnjo podporo francoskega kolega zagotovila dober začetek v njenih prizadevanjih za sklenitev dogovorov z državami članicami glede vračanja že registriranih prebežnikov. Zaradi spora z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem, ki zahteva obširnejše zavračanje prebežnikov na meji, je Merklova pod časovnim pritiskom.

Dogovore mora namreč skleniti do konca meseca, če ne bo Seehofer brez podpore vlade ukazal, da se na meji zavrnejo vsi prebežniki, ki so že registrirani v drugih državah članicah, kar pa bo po kanclerkinih besedah vodilo v "negativen učinek domin".

Za skupni evropski proračun
Vladi sta spregovorili tudi o financah in podprli idejo o evropskem proračunu, na kar je Macron čakal skoraj leto dni. V t. i. deklaraciji iz Meseberga, kjer je potekalo srečanje, sta se voditelja med drugim strinjala, da bodo razširili trenutni evropski reševalni mehanizem ESM, da bi s tem bolje zavarovali evro pred morebitnimi finančnimi krizami v prihodnosti.

Uvedli bi uniformne bančne regulacije, ESM bi postal neke vrste evropski monetarni sklad, v okviru bančne unije pa načrtujejo enotna pravila. Macron je označil načrte za začetek "druge faze življenja naše skupne valute", a ni želel komentirati višine proračuna, s katerim nameravajo predvsem stabilizirati evrsko območje.

Macron in Merklova sta se strinjala tudi o zmanjšanju števila članov Evropske komisije.