Voditelji evropskih držav in institucij na dvodnevnem vrhu v Bruslju razpravljajo o dogovorih v povezavi z migracijami prebežnikov, ki v Evropo prihajajo iz severne Afrike. Voditelji so razpravljali o vzpostavitvi centrov za izkrcanje in obravnavo prebežnikov zunaj EU-ja, s katerimi bi po prepričanju nekaterih odpravili glavno vabo za prebežnike in uničili poslovni model tihotapcev ljudi.

Italija želi počakati na vprašanje migracij
Večerne tiskovne konference ni bilo zaradi različnih mnenj. "V jedru diskusije je to, kako se bomo zvečer, kajti razprava se je šele začela, odločili glede nadaljnjega obvladovanja migracij. Dopoldanske teme smo dobro obravnavali. Šlo je za teme na področjih obrambe, zaposlovanja, rasti, digitalizacije in podobno. Dosegli smo sporazum, vendar italijanski premier ni želel dokončno dati svoje privolitve k celotnemu dokumentu, dokler se ne razreši še vprašanje migracij," je za Odmeve iz Bruslja dejal Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Voditelji skušajo na večerni razpravi najti skupni jezik glede migracijske politike.

"V Bruslju ne moremo odločati za severnoafriške države," je predtem izpostavil Juncker in posvaril pred dajanjem vtisa, da gre za neokolonializem. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da se je treba pogovarjati z državami severne Afrike, ne o teh državah.

EU naj bi tovrstne centre nameraval vzpostaviti v sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM), ki pa sta na predvečer vrha opozorila, da je treba ljudi, rešene v mednarodnih vodah, hitro prepeljati "na varno v EU in potencialno tudi kam drugam", in države pozvala, naj storijo več za preprečevanje smrti prebežnikov, ki skušajo prečkati Sredozemsko morje. Letos je tako umrlo že tisoč ljudi.

Osredotočenje na zunanje meje in centre za njimi
Voditelji EU-ja se morajo na vrhu osredotočiti na zunanje meje, vključno s projektom centrov za izkrcanje, je še pred začetkom vrha v Bruslju opozoril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. "Alternativa je še naprej kaotično zapiranje meja, tudi znotraj EU-ja, kot tudi naraščanje konfliktov med članicami Unije," je opozoril.

Nemška kanclerka Angela Merkel je že pred srečanjem dejala, da spor okoli azilne politike ogroža celo obstanek EU-ja. "Ne želimo si ponovitve leta 2015," je poudarila kanclerka in s tem spomnila na leto, ko je Nemčija dovolila vstop 890.000 prišlekom.

Cerar: Vračanje prosilcev iz Nemčije ni sprejemljivo
Slovenski premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, je dejal, da vračanje prosilcev za azil iz Nemčije v Slovenijo ni sprejemljivo. Slovenija ne načrtuje nobenega dvostranskega dogovora z Nemčijo ali katero drugo državo o vračanju prosilcev za azil, takšni dogovori ji niti niso bili ponujeni, je Cerar povedal pred vrhom.

Po veljavni evropski azilni zakonodaji, ki se je v krizi leta 2015 izkazala za neučinkovito, je namreč za obravnavo prošenj za azil pristojna prva članica vstopa prebežnika v Unijo. Nemčija je že v stiku z več članicami glede sklenitve dogovorov, s katerimi naj bi zajezili sekundarna gibanja prosilcev za azil, a ti dogovori sprožajo skrbi, da bi to lahko vodilo v razdrobitev schengena.

Conte: Dovolj besed, potrebujemo dejanja
Migracijska situacija je zadnje čase osrednja tema tudi v italijanski vladi. Premier Giuseppe Conte je pred vrhom dejal, da ima Italija dovolj besed, saj potrebuje konkretna dejanja. Italijanske oblasti so namreč zaprla svoja pristanišča za ladje, ki rešujejo prebežnike.

Diplomatski prah po ladji Acquarius zdaj dviguje ladja Lifeline z več kot 230 prebežniki na krovu, ki je nazadnje vplula na Malto, čeprav so ji sprva prihod prepovedale tako malteške kot italijanske oblasti. Malteški premier Joseph Muscat je sporočil, da bo poleg Malte, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske, Irske, Belgije in Francije del prebežnikov z ladje prevzela tudi Norveška, in se ji za to zahvalil.

Soustanovitelj nemške nevladne organizacije Mission Lifeline Axel Steier je povedal, da je policija kapitana ladje v okviru preiskave domnevnega kršenja mednarodnega prava zaslišala že v sredo zvečer. Več držav EU-ja ladji očita nezakonito delovanje, potem ko je 21. junija rešila prebežnike iz morja, med njimi je tudi več otrok in nosečnica, in jih nato ni želela predati libijski obalni straži. Organizacija Mission Lifeline je obtožbe večkrat zavrnila, rekoč, da bi bila predaja prebežnikov libijski obalni straži neskladna z ženevsko konvencijo o statusu beguncev in tako zločin.

ZN in IOM opozarjata na smrtne žrtve med prebežniki
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije sta (IOM) pred vrhom evropske države pozvala k usklajenemu in regionalnemu ukrepanju za zmanjšanje smrtnih žrtev med prebežniki pri prečkanju Sredozemskega morja, saj je pri tem letos umrlo nekaj manj kot tisoč ljudi. "Zavračanje reševanja ali prelaganje odgovornosti za azil na druge je popolnoma nesprejemljivo. Države se morajo združiti in začrtati novo pot naprej," je povedal Filippo Grandi, visoki komisar ZN-a za begunce.

Manj prebežnikov kot prejšnja leta
Pred vrhom je bilo iz Bruslja slišati tudi svarila, da morebitni neuspeh pri dogovorih lahko še dodatno okrepi vzpon avtoritarnih in protievropskih sil. Letos je po podatkih UNHCR-ja in IOM-a v Evropo prek Sredozemskega morja prišlo okoli 42.000 ljudi, v enakem obdobju lani pa 85.000. Oboje je precej manj kot leta 2015, ko je morje prečkalo več kot milijon ljudi, smrtnih žrtev pa je bilo okoli 5.000.

Evropski voditelji se bodo ob migracijah pogovarjali tudi o brexitu in trgovanju, predvsem v povezavi s carinami na ameriški uvoz in izvoz.