Končno odločitev naj bi sprejeli v okviru pogajanj o večletnem proračunu EU-ja za obdobje 2021–2027, je povedal vodja evrske skupine Mario Centeno.

Ključno vprašanje torej ostaja odprto. Dogovora o zunanjem financiranju instrumenta na podlagi medvladnega dogovora, čemur so že vseskozi nenaklonjene severne članice z Nizozemsko na čelu, imenovane tudi "hanzeatska skupina", za zdaj ni.

Centeno je poskušal prepričati o pomembnosti sprejetih odločitev, a tudi tokrat je dogovor o evrskem proračunu kompromis različnih stališč, ki je le medla senca načrtov najambicioznejših, torej Francije. "Pred dvema letoma je bil proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, kot se uradno imenuje evrski proračun, znan tudi po okrajšavi Bicc, še zgolj akademski projekt, ki pa smo ga sinoči po enajsturnih pogajanjih udejanjili," je poudaril Centeno.

Le Maire: Evrski proračun bo z letom 2021 realnost
Tudi francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je bil pozitiven, dogovor je ocenil kot "pomemben korak v pravo smer". Tudi on je poudaril, da je bil evrski proračun še nedavno le ideja, zdaj pa je jasno, da bo z letom 2021 realnost.

Finančni ministri 27 članic Unije – brez Združenega kraljestva – so se po Centenovih besedah dogovorili o vseh ključnih elementih upravljanja in financiranja tega proračunskega instrumenta, ki je po njegovih besedah edinstveno in inovativno orodje EU-ja.

Upravljanje bo precej preprosto, je poudaril vodja evrske skupine. Vlade članic z evrom bodo začrtale smer potovanja, Evropska komisija pa bo instrument izvajala in upravljala. Zagnali bodo proces izbire projektov, ki bodo upravičeni do financiranja.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je poudaril, da je to pomemben prvi korak, ki nikakor ni zgolj simboličen, a da to ni konec poti in da bo treba še veliko delati.

Macron želel samostojen evrski proračun
Proračunski instrument, ki ga vzpostavljajo članice evrskega območja, je sicer precej razvodenela različica ambicije francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je želel močan samostojen proračun, ki bi bil varovalo v krizah. Macron je namreč želel, da bi bil evrski proračun tudi porok stabilnosti, ne le konkurenčnosti in konvergence, vendar nekatere države z Nizozemsko na čelu nasprotujejo pretiranemu povezovanju na tem področju, ker se bojijo, da bi morale plačevati račune fiskalno šibkih članic.

Evropski parlament poziva članice, naj se lotijo proračuna 2021–2027
Medtem pa je Evropski parlament na plenarnem zasedanju v Bruslju članice EU-ja pozval, naj čim prej sprejmejo pogajalsko izhodišče za pogajanja o večletnem proračunu EU-ja za obdobje 2021–2027. Čas za sprejetje nove finančne perspektive se namreč izteka, zamuda pa bi lahko povzročila motnje pri financiranju Unije po letu 2021. Poslanci zato od Evropske komisije zahtevajo tudi krizni načrt.

Evropski poslanci so prepričani, da zavlačevanje s sprejemanjem prihodnjega večletnega proračuna EU-ja škodi državljanom in podjetjem po povezavi. Z resolucijo, ki jo je podprlo 426 poslancev, so opozorili tudi na realno tveganje, da dogovor o večletnem proračunu ne bo dosežen pravočasno, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Slovenijo skrbijo rezi sredstev za kohezijsko politiko in razvoj podeželja
Slovenija, ki jo ob zavedanju, da bo prejela manj sredstev EU-ja kot do zdaj, v procesu skrbijo predvsem predlagani rezi sredstev za kohezijsko politiko in razvoj podeželja, se že vseskozi zavzema za čimprejšnji dogovor, saj bi ji ta zagotovil več kohezijskih sredstev. Če bo politični dogovor dosežen še letos, se bodo po neuradnih informacijah pri izračunavanju kohezijskih sredstev uporabili statistični podatki za obdobje 2014–2016, sicer pa za obdobje 2015–2017, kar zaradi večje razvitosti poslabša izračun za Slovenijo.