Več o prepovedi izvoza bodo sicer dorekli na Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (Cites), ki bo prihodnji teden v Katarju. Tovrstni ukrep so podprle ZDA, ne pa tudi Malta in Japonska - atlantskega modroplavutega tuna lovijo predvsem ribiške ladje iz sredozemskih držav, ki ga nato izvažajo v azijske države, med katerimi daleč najbolj prevladuje ravno Japonska.

EU je podprl odločitev o prepovedi izvoza na podlagi analize Mednarodne komisije za ohranitev tune v Atlantiku (Iccat), ki je ocenila, da se je število modroplavutega tuna zmanjšalo na 15 odstotkov od prvotne vrednosti, ki je bila pred začetkom industrijskega ribištva. To pomeni, da je omenjena vrsta tuna resno ogrožena.

Možnost izstopa mediteranskih držav iz Citesa
In čeprav so s poročilom Iccata seznanjene vse države članice EU-ja, ki so hrati tudi članice Iccata, države, kot so Španija, Francija in Italija, še naprej lovijo modroplavutega tuna, le v manjši količini.

Pod Citesovo prepovedjo naj bi se tako vseh 27 držav članic EU-ja zavezalo, da ulovljenega modroplavutega tuna v Atlantskem oceanu ne bodo več izvažale na Japonsko, kjer je v suši restavracijah prava gurmanska specialiteta.

Nekateri konservativci v državah članicah EU-ja se zdaj bojijo, da bodo določene mediteranske države izstopile iz Citesa, kar pomeni, da prepoved izvoza za njih ne bi več veljala. Ravno te države bi lahko potem ogroženega modroplavutega tuna izvažale na Japonsko.