To je na srečanju v klubu Nove revije v Ljubljani menil zunanji minister Dimitrij Rupel.

EU temelji na različnosti in spoštovanju
Slovenija po Ruplovih besedah v EU vstopa iz več razlogov; kot enega pomembnejših je omenil dejstvo, da gre za mednarodno organizacijo, ki se zelo razlikuje od vseh ostalih, kar je za Slovenijo, ki ima na tem področju v zgodovini slabe izkušnje, zelo pomembno. "EU temelji na različnosti in raznolikost ter na spoštovanju kulture in identitete njenih članic," je poudaril vodja diplomacije. Kot je še dodal, ima po eni strani vtis, da se želijo Slovenci v Uniji boriti za ohranitev lastnih posebnosti, po drugi strani pa bi bili radi čimbolj podobni Evropejcem. "Treba je računati na oboje," je ob tem opozoril.

Slovenija se uveljavlja
Kot drugo prednost vstopa Slovenije v EU je Rupel izpostavil prispevek države k uveljavitvi EU-ja kot pomembnega akterja na mednarodnem prizorišču, saj proces globalizacije na tem področju posamezne države omejuje. Med gospodarskimi prednostmi pa je navedel predvsem velikost evropskega trga, krepitev konkurence in večje možnosti za mlade, prodorne ljudi z velikimi načrti, ki bi se radi uveljavili v širšem prostoru. Kar zadeva prihodnost slovenske kulture, pa Rupel opozarja, da gre za področje, ki je v prvi vrsti v domeni držav članic in ne Bruslja. "Tu ne vidim nevarnosti, zlasti ne za Slovenijo, ki je prestala že težke zgodovinske preizkušnje. Če bo Slovenija gospodarsko uspešna, bo lahko več sredstev namenjala kulturi, to pa je odvisno od tega, kako bomo izkoristili priložnosti, ki so nam na voljo," je poudaril minister.

Rupel na Dunaju o ustavi
Pomanjkljivosti osnutka evropske ustave niso tolikšne, da bi zaradi njih pustili propasti celoten projekt, je povedal zunanji minister. Zavzel se je za dvig najmanjšega števila poslancev v Evropskem parlamentu s predvidenih štirih na pet, ni pa zavrnil niti možnosti, da bi v Svetu EU ohranili način glasovanja kot ga predvideva Pogodba iz Nice. "Vem, da se Španija in Poljska zavzemata za ohranitev sistema, sprejetega v Nici, in če bo podpora zanj dovolj široka, se bomo pridružili tudi mi," je za avstrijsko agencijo APA povedal Rupel.

Zavedamo se velikosti in položaja
Kar se tiče velikosti Slovenije, "smo si na jasnem, da bomo v EU-ju lahko igrali le omejeno vlogo", je nadaljeval Rupel. "Zavedamo se svojega položaja in svojih možnosti. Nismo ne arogantni, ne podložniški. V prihodnji EU želimo ohraniti svojo identiteto in samostojnost ter zastopati nacionalne interese, vendar tako da bodo v skladu z interesi drugih," je še poudaril in dejal, da vidi možnost sodelovanja tako z Avstrijo in drugimi srednjeevropskimi državami kot s sredozemskimi državami.

Hrvatje ignorirajo rešitve, ki jim niso všeč
Glede meje s Hrvaško je minister Rupel dejal, da imajo Hrvatje svojevrstno logiko, saj sprejemajo tiste rešitve (iz sporazuma o meji), ki jim ustrezajo in ignorirajo tiste, ki jim niso všeč. "To ni pošteno," je menil Rupel. Obenem je izrazil nasprotovanje hrvaški odločitvi za postopek arbitraže le o morski meji s Slovenijo. "Načeloma nimamo nič proti arbitraži. Toda če naj bi imeli arbitražo, potem se pogovarjajmo o celotni meji," je poudaril minister.

Politična prihodnost Rupla ne skrbi
Kljub škandalu v zvezi z diplomatsko akademijo ministra Rupla ne skrbi njegova politična prihodnost, navaja APA. Kot je omenil v pogovoru, želi na vsak način ostati zunanji minister do parlamentarnih volitev jeseni prihodnje leto.