Z objavo zelene knjige o pokojninski reformi se je v Evropski uniji začela javna razprava o tem, kako v povezavi zagotoviti ustrezne, vzdržne in varne pokojnine ter hkrati podpreti nujne, a boleče, nacionalne ukrepe na tem področju.

Evropska komisija je poudarila, da so za pokojninske reforme pristojne države članice, zato ne predlaga ene same "idealne" zasnove pokojninske reforme. Evropski komisar za zaposlovanje Laszlo Andor je ob tem kot popolnoma neutemeljeno govorico označil poročanje medijev, da bo komisija predlagala vsesplošen dvig upokojitvene starosti na 70 let.

Po Andorjevih besedah je komisija naklonjena daljši delovni dobi, saj članice soočajo s "trilemo": če ljudje , ki bodo živeli dlje, ne bodo tudi delali dlje, bo to ogrozilo socialno varnost starejših ali dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega se zavzemajo še za to, da bi mladi pari prej začeli varčevati za svoje pokojnine.

Staranje prebivalstva naj bi sicer zahtevalo dvig upokojitvene starosti na 67 let do leta 2040 in na 70 let do leta 2060.

Dvigovanje zaradi staranja Evrope
Statistike kažejo, da Evropejci v povprečju preživijo tretjino svojega življenja v pokoju, projekcije demografov pa, da se bo pričakovana življenjska doba do leta 2060 zvišala za sedem let. Po mnenju komisije naj bi bilo zato nujno zvišati upokojitveno starost.

Različni sistemi, različne starosti
Pokojninski sistemi so v državah članicah urejeni zelo različno. Nemčija je že napovedala, da bo dvignila upokojitveno starost na 67 let. Pred kratkim je odločitev o dvigu upokojitvene starosti sprejela tudi Grčija, prav tako o tem razmišljajo v Madridu in Londonu. Za vse države so to boleči ukrepi, a še posebej velike težave pri sprejemanju odločitve za dvig starosti upokojitve s 60 na 62 let ima Francija.

Unija je že do zdaj v skladu s sklepom Evropskega sveta v Barceloni iz marca 2002 spodbujala postopno zviševanje uradne upokojitvene starosti in podaljševanje zaposlitvene dobe v državah članicah.

Sprejete pokojninske reforme v pomembnejših državah članicah:

Nemčija - trenutna upokojitvena starost je 65 let, do leta 2029 pa se bo zvišala na 67 let.

Velika Britanija - trenutno 65 let za moške in 60 let za ženske. Do leta 2020 se bo starostna meja za ženske zvišala in izenačila z moškimi, do leta 2046 pa se bosta oba spola upokojevala pri 68 letih.

Francija - upokojitvena starost za oba spola je 60 let. Vlada Nicolasa Sarkozyja želi mejo zvišati na 62 let do leta 2018.

Španija - upokojitvena starost za oba spola je 65 let. Po letu 2013 se bo starostna meja postopoma zviševala na 67 let.

Nizozemska - starostna meja za oba spola je 65 let. Do leta 2027 se bo postopoma zvišala na 67 let.

Italija - moški gredo uradno v pokoj pri 65 letih, ženske pri 60 letih, toda dejansko je upokojitvena starost v povprečju nižja za več kot dve leti. Po zakonu, sprejetem leta 2007, bo leta 2011 spodnja meja za upokojitev znašala 60 let, leta 2013 pa 61 let.

Grčija - upokojitvena starost za moške 65 let, za ženske pa 62. Do leta 2025 se bo ženska meja izenačila z moško. Kljub pritiskom z evroobmočja se lahko Grki trenutno še vedno predčasno upokojijo po 37 letih delovne dobe.

Švedska - po reformi iz leta 1994 je spodnja starostna meja za upokojitev za oba spola 61 let, zgornje starostne meje za upokojitev pa ni.