Množični protesti, organizatorji so pričakovali do dva milijona ljudi, so potekali v približno 200 mestih po Franciji, največji je bil v prestolnici Pariz, kjer se je po podatkih sindikata CGT zbralo 130.000, po ocenah policije pa približno 47.000 ljudi. Zaposleni v javnem sektorju, predvsem v šolstvu in prometu, najostreje nasprotujejo postopnemu dvigu upokojitvene starosti s 60 na 62 let do leta 2018. Ukrep bo začel veljati julija 2011.

Stavka ovira promet
Zaradi stavke je bil močno oviran železniški promet, vozila je le polovica hitrih vlakov TGV, pariški metro pa naj bi zagotovil 60 odstotkov povezav. Na pariških letališčih Charles de Gaulle in Orly naj bi bilo zaradi stavke kontrolorjev poletov odpovedanih okoli 15 odstotkov letov, a naj bi letalski prevoznik Air France zagotovil vse medcelinske lete. Zaprte so bile pošte, številni šolarji so ostali doma.

Tokratna stavka je bila že četrta stavka v Franciji letos. Zadnje stavke maja se je po uradnih podatkih udeležilo 350.000 ljudi, sindikati so ocenili, da jih je bilo skoraj milijon. "Pomembno je dokazati, da bo tokrat številka udeležencev protesta še višja kot v zadnjih tednih, kar je dokaz, da delavci le spoznavajo, kako nepravična je reforma," je povedal voditelj sindikata CFDT Francois Chereque.

"Vsi smo v istem čolnu," je razmišljal Jean-Luc Mariano, pristaniški delavec, ki se je stavki pridružil v Marseillu. "Delo v pristanišču je dovolj težko že pri 56 letih. Če bomo morali delati še dlje, to pomeni, da nikoli ne bomo mogli uživati našega pokoja," je dodal.

Vlada: Reforma je nujna
Francoski mediji pišejo, da je stavka test moči med sindikati in predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Pokojninska reforma je eden njegovih glavnih ciljev, s katerim želi investitorje prepričati, da se je resno lotil reševanja državnih financ. Vlada poudarja, da predstavlja dvig upokojitvene starosti enega od ukrepov, kako zmanjšati izdatke za pokojnine in opozarja, da bo v nasprotnem primeru pokojninski sistem do leta 2050 vsako leto "pridelal" 100 milijard evrov izgube. Podobno kot drugje v Evropi se namreč tudi Francija spopada z velikim javnofinančnim primanjkljajem.

Spodnjo mejo za upokojitev na 60 let je leta 1983 znižala socialistična vlada v času predsednika Francoisa Mitterranda. Sarkozy je odločen starostno mejo ponovno zvišati. Vlada naj bi o reformi razpravljala julija, parlament pa septembra. Francoski predsednik je v želji po reformi zastavil precej svojega političnega kapitala in obljublja, da je pripravljen na dialog s sindikati, nikakor pa ne namerava popuščati pri dvigu upokojitvene starosti. Opozicijska Socialistična stranka je napovedala da bo, če bo na volitvah leta 2012 zmagala, reformo ukinila.

Čeprav bi bila upokojitvena starost pri 62 letih še vedno nižja kot v večini francoskih sosed, to krši pomemben tabu v državi, kjer upokojitev pri 60 letih ljudje vidijo kot svojo pravico. Podatki Evropske unije kažejo, da je povprečna starost upokojitve v Grčiji 61 let, v Nemčiji 62 let in 59,4 leta v Franciji.