Javnost v Franciji se je seznanila s prvimi osnutki enega najpomembnejših reformnih načrtov predsednika Nicolasa Sarkozyja - pokojninsko reformo. Večina Francozov z napovedanimi spremembami ni zadovoljna. Kar je seveda slaba novica za Sarkozyja, katerega podpora je nizka kot še nikoli. A Sarkozy, ki ga leta 2012 čakajo predsedniške volitve, se na to ne more ozirati. Če ne bo reforme, bo pokojninska blagajna kmalu ne le prazna, ampak bo v njej zazevala velika luknja.

Francoski premier Francois Fillon je nedavno opozoril, da bo v letu 2050, če sistema ne bodo spremenili, zmanjkalo 100 milijard evrov. Poleg tega mora francoski predsednik Bruslju in finančnim trgom poslati signal, da se je resno lotil zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja.

Francoska vlada namerava zato, kot zadnja izmed zahodnoevropskih, postopno, do leta 2030 upokojitveno starost dvigniti z zdajšnjih 60 na 63 let; do leta 2015 na 61 let, do 2020 na 62 let in do 2030 na 63 let. Za častnik Le Monde je neimenovani vir, ki je blizu Sarkozyju, poudaril, da "razprava še ni končana". Predlog zakona o reformi naj bi v začetku julija obravnavali na vladi, v parlamentu pa naj bi o njem razpravljali septembra.

Francozi dvigu upokojitvene starosti nasprotujejo. Aprila objavljena javnomnenjska raziskava je pokazala, da 80 odstotkov francoskih volivcev podpira reformo pokojninskega sistema, hkrati pa jih 60 odstotkov meni, da delo prek 60. leta starosti ni rešitev. Ob mednarodnem prazniku dela se je 1. maja v Parizu zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti dvigu upokojitvene starosti.