Novico o zvišanju upokojitvene starosti je sporočil francoski minister za delo Eric Woerth, ki je povedal, da mora Francija za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja nujno reformirati pokojninski sistem, podaljšanje delovne dobe pa je neizbežno. Proračunski primanjkljaj se je v Franciji letos povzpel že na 7,5 odstotka BDP-ja.

Povišanje minimalne upokojitvene starosti je v Franciji tabutema že vse od leta 1982, ko je tedanji predsednik Francois Mitterand znižal spodnjo mejo za upokojitev s 65 na 60 let. Reformo bo ministrstvo za delo prihodnji teden predstavilo celotni vladi pod taktirko Nicolasa Sarkozyja, nato pa naj bi jo septembra poslali v obravnavo parlamentu.

Francozi se upokojijo prej kot v drugih državah
Francoski upokojenci iz državnih shem prejmejo približno 85 odstotkov pokojnin, povprečje med članicami Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa je približno 61 odstotkov. Francozi se v povprečju upokojijo pri 58,7 leta starosti, Francozinje pa pri 59,5 leta starosti, povprečje v članicah OECD-ja pa je 63,5 leta za moške in 62,3 leta za ženske.

Čeprav je reforma nujna za francosko gospodarstvo, pa se z njo ne strinjajo delavci, ki so svoje nezadovoljstvo izrazili z množičnimi protesti v Parizu in Marseillu. Protestov v vzhodnem Parizu se je po podatkih policije udeležilo 23.000 ljudi, po podatkih sindikatov pa 70.000. V Marseillu so zaradi pomanjkanja varnostnega osebja zaprli tri cestne predore, kar je povzročilo številne zastoje.

Reforme niso po godu predsednikom italijanskih dežel
Z jeznimi delavci se spopada tudi italijanska vlada, ki jo vodi premier Silvio Berlusconi. Zaradi varčevalnih ukrepov je splošno stavko za 25. junij že napovedal sindikat CGIL, nasprotovanje varčevalnemim ukrepom pa so izrazili tudi predsedniki italijanskih dežel, ki bodo ostale brez dela finančnih sredstev. Vlada namreč namerava med letoma 2011 in 2012 privarčevati 24,9 milijarde evrov, kar pomeni, da bi 20 dežel ostalo brez 4,3 milijarde sredstev.

Krčenje sredstev naj bi negativno vplivalo na zagotavljanje storitev na področju zdravstva, šolstva in prometa. "Dežele bi ostale brez dela finančnih sredstev, ne pa tudi brez svojih pristojnosti. To je v nasprotju z ustavo, v skladu s katero mora obstajati neposredna povezava med nalogami dežel in finančnimi viri, ki so potrebni za njihovo izvajanje," je opozoril predsednik Lombardije Roberto Formigoni.

Italijanska vlada je maja sprejela sveženj varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi privarčevala 24,9 milijarde evrov. Italijanski dolg, ki je eden največjih na svetu, je aprila dosegel rekordnih 1.812 milijard evrov.