"V Natu se vsi strinjamo, da je Rusija dolgoročna grožnja ozemlju Nata – celotnemu evroatlantskemu ozemlju," je Rutte povedal novinarjem po srečanju v Beli hiši. Na vprašanje o možnosti mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino je odgovoril, da je nekaj predlogov zdaj na mizi, in dodal, da je odločitev očitno na strani Rusije, ker je Ukrajina predloge sprejela.

Rutte je izrazil prepričanje, da bodo imele ZDA še naprej osrednjo vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne. "Ne vidim, kako bi ZDA odnehale. Zaznavam okoliščine, v katerih bi se pod vodstvom predsednika Trumpa to lahko pozitivno končalo, kar je zelo pomembno," je dejal.

Trump: Na Rusijo zelo pritiskamo

Trump je doslej nekajkrat zagrozil, da se bodo ZDA umaknile od prizadevanj za mir, pri čemer je za to bolj kot ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ne sprejema ameriških predlogov za mir in še naprej napada Ukrajino, krivil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je ameriške predloge za prekinitev sovražnosti sprejel.

Obenem pa s Trumpovim popuščanjem Rusiji ni zadovoljna kritična javnost. Trump se je pred kratkim razburil zaradi vztrajanja Zelenskega, da Rusiji ne bodo prepustili polotoka Krim. Vsebina ameriškega predloga, ki so ga ZDA ukrajinski delegaciji predstavile prejšnji teden v Parizu, nikoli ni bila v celoti predstavljena javnosti, a tako Ukrajincem kot Trumpovim kritikom se zdi priznanje ruske suverenosti nad Krimom nezaslišana.

V četrtek pa je na srečanju z norveškim premierjem Jonasom Gahrom Stoerjem dejal, da Moskva popušča že pri tem, da ne namerava zavzeti vsega ukrajinskega ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Na Rusijo zelo pritiskamo. Mislim, da se želi dogovoriti, kar bomo zelo kmalu izvedeli. Ampak za dogovor sta potrebna dva. Tudi Ukrajina si mora želeti dogovora," je ob tem dejal Trump.

Naslednji Natov vrh konec junija v Haagu

Trump je druge članice Nata večkrat javno okrcal, da za obrambne namene ne namenjajo dovolj sredstev, s čimer izkoriščajo ZDA, vendar je zdaj nakazal, da je s trenutnim stanjem zavezništva zadovoljen. Članice bodo o prihodnosti zavezništva in vojni v Ukrajini razpravljale 24. in 25. junija na vrhu v Haagu.

"Na zelo dobrem srečanju s predsednikom in njegovimi sodelavci, ministroma Marcom Rubiem in Petom Hegsethom ter svetovalcem za nacionalno varnost Mikom Waltzem smo seveda govorili o Ukrajini, ampak glavni poudarek je bil na bližajočem se vrhu v Haagu," je dejal Trump. "Vsi smo zelo veseli zveze Nato, ki bo – zlasti na evropski in kanadski strani – obrambi namenila toliko več sredstev, da bomo postopoma zagotovili izenačitev z ameriško porabo."

Članice Nata lani okrepile svoje obrambne izdatke

Članice zveze Nato, zlasti na vzhodu in severu Evrope, so po ruski invaziji v Ukrajini začele znatno krepiti svoje vojaške proračune, kaže letno poročilo zavezništva za leto 2024.

V letu 2023 je zgolj 11 od 31 članic zavezništva za obrambne izdatke namenilo dva odstotka BDP-ja ali več, v letu 2024 pa je spodnjo mejo dveh odstotkov doseglo kar 22 od 32 članic – zavezništvu se je v tem času po Finski pridružila še Švedska.

Generalni sekretar zavezništva Rutte je v predgovoru poročila poudaril pomen okrepljenega odvračanja in obrambne drže Nata, večje podpore Ukrajini in naraščajočih naložb v obrambo. Te so bile lani očitne, saj je skupna poraba vseh članic narasla za skoraj 20 odstotkov, s 1180 na 1303 milijarde ameriških dolarjev.

Cilja Nata spet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,37 odstotka BDP-ja. Manj so porabili le Španija (1,24), Belgija (1,29) in Luksemburg (1,30). Premier Robert Golob je sicer pred kratkim dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP-ja zvišati še pred letom 2030, kot je bilo predvideno prej.

Največji delež BDP-ja je medtem za obrambo lani namenila Poljska, ki je kot edina presegla štiri odstotke (4,07). Več kot tri odstotke BDP-ja so za obrambo namenile še ZDA in tri baltske države – Estonija, Litva in Latvija.

ZDA sicer z 818 milijardami dolarjev letno ostajajo daleč največja porabnica za vojsko v Natu.