"Ne načrtujejo, da bi nenadoma zmanjšali svojo navzočnost v Evropi," je novinarjem povedal Rutte, ki je tudi prepričan, da ZDA ostajajo zavezane Natu.

Pri tem je sicer priznal, da Washington zdaj svojo pozornost vse bolj usmerja na Kitajsko in druge države ter da se mora Evropa na to pripraviti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pozdravil je prizadevanja članic v zadnjih letih za povečanje vojaških izdatkov, a je pozval k še večji vojaški porabi.

"Vseh 32 (članic Nata) se tukaj osredinja na to, kako braniti ozemlje Nata pred Rusi, našo dolgoročno grožnjo, ki bo tudi po tem, ko bo, upam, dosežen dogovor o Ukrajini," je še dodal.

Po vrnitvi republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo, ki je spremenil ameriško politiko do Evrope, so se okrepila vprašanja o tem, ali so ZDA še zanesljiva partnerica. Washington prav tako od zaveznic že leta zahteva povečanje porabe proračunskih sredstev za vojaške namene, kar bo tudi osrednja tema dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov članic Nata v Bruslju.

Temi srečanja, ki bo namenjeno pripravam na junijski vrh Nata v Haagu, bosta še nadaljnja podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo in prizadevanja za končanje vojne.

Rubio poziva k večji vojaški porabi

Ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki se zasedanja zunanjih ministrov Nata udeležuje prvič, se je zavzel za zvišanje vojaških izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda. "Nihče ne pričakuje, da vam bo to uspelo v letu ali dveh," je dodal.

Rubio je v Bruslju tudi zavrnil dvome o zavezanosti Trumpa zavezništvu, poroča. "Predsednik Trump je jasno povedal, da podpira Nato. Ostali bomo v Natu," je dejal Rubio in dvome o zavezanosti Trumpa zavezništvu označil za histerijo.

Zagotovil je, da Trump ne nasprotuje Natu, si pa želi, da bi članice namenjale več za vojske in okrepile zmogljivosti za izpolnjevanje svojih pogodbenih obveznosti.

Fajon proti vojaški navzočnosti Slovenije v Ukrajini brez mandata

Na zasedanju zunanjih ministrov Nata sodeluje tudi Tanja Fajon, ki je dejala, da Slovenija namerava sodelovati v pogovorih evropskih držav o miru v Ukrajini.

"Če se pogovarjamo o tem, kako priti do premirja in miru, bomo zagotovo ves čas v pogovorih, ker je to ne nazadnje tudi želja Evrope, da bo sedela za pogajalsko mizo. In Slovenija je del te Evrope," je glede sodelovanja Slovenije v tako imenovani koaliciji voljnih držav za zagotavljanje miru v Ukrajini povedala Fajon.

"Če se pogovarjamo o vojaški navzočnosti v Ukrajini pod danimi okoliščinami, kot so zdaj, pa to za Slovenijo ni sprejemljivo," je še poudarila.

Slovenija bo o takšni možnosti razmislila, če bi bile sile napotene z mandatom Združenih narodov, je dodala zunanja ministrica.

Tanja Fajon glede vojaške porabe: Slovenija bo morala narediti več

Druga osrednja tema dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Nata, ki bo namenjeno predvsem pripravam na junijski vrh Nata v Haagu, bo povečevanje proračunskih vojaških izdatkov.

"Zavedamo se, da bo Slovenija morala narediti več, tudi to, da bomo morali dva odstotka bruto domačega proizvoda doseči v čim krajšem času," je povedala Fajon in poudarila, da razprava o tem v Sloveniji še poteka.

Poudarila je še, da si bo treba v pogajanjih o zvišanju Natovega cilja glede obrambnih izdatkov prizadevati, da to ne bo šlo na račun socialne države.

Na zasedanju bo Fajon opozorila tudi na napete razmere na Zahodnem Balkanu, je napovedala ob prihodu. "Mi potrebujemo močne države na Balkanu, ki bodo nadaljevale svojo pot proti Evropski uniji," je povedala Fajon.

Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi političnih napetosti v Bosni in Hercegovini, ki se je znašla v krizi, potem ko je sodišče BiH-a izdalo nalog za privedbo predsednika entitete Republike Srbske Milorada Dodika zaradi suma napada na ustavni red.