Prebivalci Evrope na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov se je reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi.

Le pet odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarskem ciklu, preostalo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi, kar po izračunih komisije letno stane med 70 in 107 milijard. Tako se večina plastike v Evropi, okoli 70 odstotkov, znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.

Z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu bi lahko na leto prihranili 3,5 milijarde sodov nafte na leto. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest, pojasnjuje komisija.

Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in to na stroškovno učinkovit način.

Priložnost za plastikarski sektor?
Kot zatrjujejo v komisiji, ti cilji ne bodo škodili gospodarstvu, temveč naj bi bila to priložnost za velik plastikarski sektor v EU-ju, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 340 milijard evrov prometa.

Uresničevanje teh ciljev bo komisija podprla z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje za financiranje ukrepanja v skladu s cilji strategije. Do zdaj je v okviru tega programa za podobne cilje že namenila 250 milijonov evrov.

Do leta 2050 naj bi bilo v oceanih več plastike kot rib
Drugi cilj je omejiti plastiko za enkratno uporabo. Najpogostejši primeri plastike za enkratno uporabo so cigaretni filtri, plastenke, paličice za čiščenje ušes, vrečke, slamice, baloni ter plastični kozarci in jedilni pribor.

Plastika za enkratno uporabo predstavlja polovico odpadkov v morju ali na obali. Do leta 2050 naj bi bilo v oceanih več plastike kot rib, opozarjajo v komisiji.

Tretji ključni cilj strategije je prepovedati namerno uporabo mikroplastike - plastičnih delcev, manjših kot pet milimetrov, ki se v okolju znajdejo po namerni uporabi, na primer plastičnih mikrokroglic v kozmetiki, ali z razkrojem večjih kosov.

Komisija je že začela postopek za prepoved namerne uporabe mikroplastike v sklopu zakonodaje Reach.

Glede ukrepanja proti mikroplastiki, ki se v okolju pojavi nenamerno, pa preučuje različne možnosti. V sklopu teh prizadevanj namerava predlagati usklajena pravila za opredeljevanje in označevanje plastike, ki je biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje. Začela pa je že ukrepati tudi za omejitev uporabe oksoplastike, torej plastike, ki se hitro razgrajuje z oksidacijo, saj naj bi v prisotnosti kisika zgolj razpadla na mikrodelce, dejanska razgradnja pa je vprašljiva.

Zmanjšanje odpadkov z ladij
Pomemben del strategije je zakonodajni predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij. Namen prenovljene direktive o pristaniški sprejemni zmogljivosti je recimo zagotoviti obvezno ločeno zbiranje odpadkov z ladij.

Gre za mešanico spodbud in izvršilnih ukrepov, ki naj bi zagotovila, da se več odpadkov zbere na kopnem, zlasti smeti in odpadkov iz ribiškega sektorja, na primer odslužene ribiške opreme.

Omejevanje plastične embalaže
EU je sicer v preteklosti že ukrepala na tem področju, na primer z omejitvijo uporabe plastičnih vrečk. Decembra lani je tudi dosegla politični dogovor o cilju, da se do leta 2030 reciklira 55 odstotkov plastične embalaže.

Problem je v začetku leta na novo osvetlila Kitajska s prepovedjo uvoza plastičnih odpadkov, primernih za recikliranje. V letu 2016 je Kitajska po navedbah ameriške poslovne publikacije IndustryWeek uvozila 51 odstotkov svetovnih plastičnih odpadkov, večinoma iz ZDA.

Davek na plastiko kot vir za proračun?
Na težave z vse več plastičnimi odpadki je pred dnevi v Bruslju opozoril tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger, ki je izpostavil možnost, da bi davek na plastiko postal novi lastni vir unije za polnjenje evropskega proračuna.

Ta ideja sicer ni del današnje strategije. Ali bo komisija dejansko predlagala, da naj davek na plastiko postane novi finančni vir EU-ja, bo verjetno jasno maja, ko bo predstavila predlog za novi večletni finančni okvir po letu 2020.