"Evropa bo do leta 2030 izpuste zmanjšala za najmanj 55 odstotkov. Pot do podnebne nevtralnosti v letu 2050 je tako jasna," je tvitnila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "To je odličen način za praznovanje prve obletnice evropskega zelenega dogovora," je še zapisala.

Največ težav pri obsežnejšem zmanjšanju izpustov ima Poljska, ki je med najbolj odvisnimi od fosilnih goriv. Ta država, ki se lani decembra edina ni zavezala cilju podnebne nevtralnosti do leta 2050, pričakuje predvsem več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora.

Podrobnosti o tem, kako so voditelji prepričali Poljsko, za zdaj niso znane.

Po bruseljskih tolmačenjih je v cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 Varšava nato posredno privolila v okviru pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu Unije, vendar pa že vseskozi želi več denarja v okviru evropskega zelenega dogovora in tudi več podatkov o tem, kako bodo strožji podnebni cilji vplivali na gospodarstva posameznih držav.

Greenpeace: Vlade niso pripravljene ustrezno ukrepati

Dogovor voditeljev glede podnebnih ciljev EU-ja za leto 2030 po mnenju okoljevarstvene organizacije Greenpeace razkriva nepripravljenost vlad, da bi sledile znanosti in se spoprijele z vzroki za izredne podnebne razmere. Po njihovem mnenju gre pri dogovoru le za majhen napredek.

Svetovalec organizacije za podnebno politiko Sebastian Mang je dejal, da bodo vlade dogovor gotovo označile za zgodovinski, vendar pa gre le za majhen napredek, saj da je EU že na poti, da cilje doseže. Po zadnjih izračunih bo namreč Unija z že sprejetimi ukrepi izpuste do leta 2030 zmanjšala za 46 odstotkov.

Vlade se po njegovih besedah bojijo ukrepati proti največjim onesnaževalcem. Brez odločnejših ukrepov bodo največje naftne in plinske družbe preživele brez večjih sprememb, je opozoril.

Znanstveniki sicer opozarjajo, da bi moral EU emisije zmanjšati za več kot 55 odstotkov, če se želi izogniti podnebni katastrofi. Greenpeace tako predlaga, da bi se emisije zmanjšale za vsaj 65 odstotkov.

Dogovor o sankcijah proti Turčiji

Ob tem so se voditelji članic EU-ja dogovorili tudi o sankcijah proti Turčiji zaradi iskanja plina v vzhodnem Sredozemlju.

Sankcije proti turškim posameznikom in podjetjem, povezanim z iskanjem nafte in plina v izključno grški in ciprski gospodarski coni, ki jih v Bruslju pripravljajo že več kot leto dni, vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v Unijo, prepovedano bo tudi njihovo financiranje iz Unije.

Kot je za Radio Slovenija poročala Mojca Širok, voditelji obžalujejo turško zaostrovanje besedne vojne, a hkrati potrjujejo strateški interes za dobre odnose in odprte komunikacijske poti.

Voditelji so sankcije podprli na podlagi pravnega okvira, vzpostavljenega novembra lani, ki omogoča ukrepanje proti posameznikom in podjetjem, odgovornim za nezakonito vrtanje nafte in plina v ciprskem morju.

Voditelji so pozvali še k pripravi poročila o položaju v vzhodnem Sredozemlju, o političnih in gospodarskih odnosih EU-ja in Turčije ter možnostih nadaljnjega ukrepanja, vključno z razširitvijo omenjene odločitve glede sankcij, v premislek najpozneje na vrhu marca prihodnje leto, piše v sklepih.

Pravni okvir iz novembra lani je bil drugi niz ukrepov proti Turčiji zaradi vrtanja nafte in plina v ciprskem morju. Pred tem se je julija lani Unija dogovorila za zmanjšanje predpristopne pomoči, omejitev posojil Evropske investicijske banke, odpoved nekaterih političnih srečanj in zamrznitev pogajanj o letalskem sporazumu.

Ankara: Zavračamo pristranski in nezakonit odnos

Turčija je medtem kot pristransko in nezakonito zavrnila odločitev o uvedbi sankcij. "Zavračamo pristranski in nezakonit odnos, ki je bil vključen v včerajšnje sklepe vrha EU-ja po pritiskih solidarnosti in veta," je sporočilo turško zunanje ministrstvo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Odpravili poljsko in madžarsko blokado

Voditelji so tudi po le nekaj več kot 20-minutni razpravi odpravili poljsko in madžarsko blokado svežnja za obnovo evropskega gospodarstva po pandemiji, vrednega 1824 milijard evrov.

Uredba o pogojevanju evropskih sredstev z načeli vladavine prava, ki sta ji Varšava in Budimpešta nasprotovali, ostaja nedotaknjena, a se bo izvajala, le če jo bo potrdilo sodišče Evropske unije.