Hrvaška bo po ukinitvi ERC-ja nadaljevala pogajanja z EU-jem. Foto:
Hrvaška bo po ukinitvi ERC-ja nadaljevala pogajanja z EU-jem. Foto:
Hrvaška mora urediti vprašanja glede NEK-a. Foto: RTV SLO

Bruselj je Zagreb pozval, naj uredi vprašanja glede financiranja, razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov v lasti Slovenije in Hrvaške, kot izhaja iz dokumentov o pristopnem procesu. Ureditev vprašanja je tudi med pogoji za zaprtje tega poglavja o energiji, ki ga je, poleg poglavja o prometu, Bruselj danes odprl s Hrvaško. Prvič do zdaj obe strani zahtevata prehodna obdobja.

Hrvaška mora imeti ustrezne administrativne zmogljivosti za izvajanje zakonodaje, ki ureja vprašanje jedrske varnosti, poziva EU. V tem okviru mora Hrvaška za zaprtje poglavja Evropski komisiji predstaviti strategijo o ravnanju z odpadki, ki bo v skladu s skupno konvencijo o varnem ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki.

"Za nekatere naše zahteve je EU zahtevala nove informacije, za nekatere je povedala, da v tej fazi niso sprejemljive, pozvala nas je, naj še enkrat preučimo zahteve," je po koncu pristopne konference povedal vodja hrvaških pogajalcev Vladimir Drobnjak.

V poglavju o energiji je Hrvaška zahtevala prehodno obdobje do 31. julija 2012 v povezavi z uveljavljanjem pravil o vzdrževanju minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov, drugo prehodno obdobje, ki ga je zahteval Zagreb, pa se nanaša na pogoje za dostop do omrežij za čezmejne izmenjave elektrije (trajalo naj bi do 31. decembra 2018). EU je ocenila, da je za zahteva nesprejemljiva.

Prehodna obdobja do l. 2016
V poglavju o prometu obe strani zahtevata prehodna obdobja, Zagreb zahteva dodaten čas za prilagoditev pravilom v železniškem in pomorskem prometu, s čimer želi Jadroliniji in svojim železnicam še nekaj časa zagotoviti monopol in jih pripraviti na evropsko konkurenco. Hrvaška zahteva prehodno obdobje do 31. decembra 2016 glede pravice do zagotavljanja pomorske plovbe v državah članicah in prehodno obdobje za neredne pomorske linije do 31. decembra 2014. V železniškem prometu zahteva prehodno obdobje za popolno odprtje infrastrukture za tovorni promet do 31. decembra 2012.

EU je od Hrvaške zahtevala dveletno prehodno obdobje za cestno kabotažo - notranji prevoz, ki ga opravljajo tuji prevozniki; torej prevoz, pri katerem je tovor natovorjen in raztovorjen v isti državi članici, ki pa ni matična država prevoznika. EU bi lahko po dveh letih prehodno obdobje podaljšal še za dve leti.

Odprtje teh dveh poglavij predstavlja konec zastoja, ki je nastal v pogajanjih Hrvaške s sedemindvajseterico zaradi uvedbe ekološko-ribolovne cone za članice EU-ja v začetku tega leta. Hrvaški mediji poročajo, da naj bi bilo čez približno dva meseca znano, ali bo Hrvaški uspelo odpreti vsa preostala poglavja v pogajanjih z Unijo in tako povečati možnost, da bi do konca jeseni prihodnjega leta končala pristopna pogajanja.

Začetek poti v Nato
Danes je Hrvaška začela tudi pristopna pogajanja za članstvo v Natu. V prvem krogu pogajanj z Natom se pričakuje, da bosta strani govorili o političnih in vojaških vprašanjih, predvsem pa o tem, ali je Hrvaška izpolnila pogoje za priključitev Natu. V drugem krogu naj bi se posvetili tehničnim, varnostnim in pravnim vprašanjem.

Ker gre za standardni proces priključevanja Natu, ki se mora končati v treh mesecih, Hrvaška pričakuje, da naj bi priključitveni sporazum podpisali čez dva meseca, natančneje 9. julija. Temu naj bi sledil proces ratifikacije hrvaške priključitve, polnopravna članica Nata pa naj bi Hrvaška skupaj z Albanijo postala marca ali aprila 2009.

B. T.