Štirje svežnji sankcij proti Rusiji imajo ogromen učinek. Uvedlo jih je precej več kot 40 držav, ki predstavljajo več kot polovico svetovnega bruto domačega proizvoda, je povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Vsi naši napori se morajo zdaj usmeriti v izvajanje teh sankcij in preprečevanje, da bi jih zaobšli," je dodala. Ker imajo države EU-ja in njihove partnerice različne sisteme, a isti cilj, so se dogovorile, da najprej podrobno preučijo luknje v sankcijah oziroma možnosti, da jih Rusija zaobide.
To je poudaril tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Obenem je povedal, da so pripravljeni uvesti tudi nove sankcije, če bo treba.
Voditelji so sicer sklepe glede Ukrajine sprejeli že zgodaj zjutraj po prvem dnevu vrha EU-ja. Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. Ukrajini so znova zagotovili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo.
Voditelji so pozvali tudi k pripravi vsega potrebnega za podporo članicam Unije pri spoprijemanju z begunsko krizo. Članice so pozvali k pripravi kriznih načrtov za zagotovitev srednjeročnih in dolgoročnih potreb.
Glede ukrajinskega članstva v EU-ju pa je Evropski svet zgolj potrdil izjavo iz Versaillesa izpred dveh tednov, da "priznava evropska pričakovanja Ukrajine".
Janša v Bruslju: Obžalujem politične spopade o stvareh, ki so v vojni nepomembne
Premier Janez Janša se je ob prihodu na vrh EU-ja odzval na besede ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je bil kritičen do drže Madžarske glede Ukrajine. Dejal je, da "obžaluje politične spopade o stvareh, ki so v vojni nepomembne".
Zelenski je v čustvenem nagovoru prvi dan vrha Unije izpostavil trpljenje Ukrajincev ob ruski invaziji. Govoril je o ugrabitvah ukrajinskih otrok, posilstvih žensk in množičnem ubijanju ter EU-ju očital, da je ukrepal prepozno.
Ob tem je naštel članice Unije, ki Ukrajino podpirajo, med njimi Litvo, Latvijo, Poljsko, Slovenijo, Hrvaško, Finsko, Bolgarijo, Slovaško in Češko. Za Francijo in Romunijo je rekel, da verjame, da bosta podprli Ukrajino. Do nekaterih je bil še bolj zadržan, na primer do Portugalske in Nizozemske.
Do Nemčije je bil kritičen, češ da je bila nekoliko pozna. Najbolj kritičen pa je bil do Madžarske. "Tukaj se želim ustaviti in iskreno povedati enkrat za vselej. Odločiti se morate, na kateri strani ste. Ste suverena država (...) Poslušajte, Viktor, ali veste, kaj se dogaja v Mariupolju?" je dejal. Madžarskemu premierju je Zelenski ob tem očital oklevanje glede uvedbe sankcij in prekinitve trgovanja z Rusijo ter posredovanja orožja Ukrajini. "To ni čas za oklevanje. Čas je za odločitve. Verjamemo v vas. Potrebujemo vašo podporo," je pozval.
Slovenski premier je ob prihodu na drugi dan vrha nagovor Zelenskega komentiral z besedami, da je bil ukrajinski predsednik kritičen do Madžarske in Nemčije. Pri odnosu Madžarske do Ukrajine gre po Janševih besedah za spor glede jezika in madžarske manjšine ter za predvolilno ozračje na Madžarskem. "Gre v veliki meri za politično retoriko, sicer pa Madžarska ni blokirala še nobenih sankcij niti drugih resnih ukrepov," je dejal Janša. Ob tem je spomnil, da bo na Madžarskem ena od štirih novih bojnih skupin, ki jih razporeja zveza Nato v odziv na rusko invazijo v Ukrajini.
"Obžalujem pa politične spopade okrog zadeve, ki je nepomembna v trenutku, ko ljudje umirajo," je še dodal Janša. Poudaril je tudi, da govori Zelenskega učinkujejo, saj da je drugače, ko slišijo poročila iz prve roke.
V Mariupolju "trpljenje epskih razsežnosti"
Slovenski premier je sicer izrazil zadovoljstvo, da je voditeljem uspelo v sklepe o Ukrajini neposredno vključiti del besedila, ki so ga pred tem sprejeli voditelji skupine G7, in sicer neposredno omembo Mariupolja, kjer gre za "trpljenje epskih razsežnosti".
Pomembno je namreč, da se omenjajo konkretni kraji, da se ne govori na splošno, saj je pomembno, da ljudje vedo, da niso pozabljeni, ker to vzbuja upanje, ki je včasih najpomembnejša stvar za preživetje, je poudaril Janša.
Slovenski premier je sicer povedal, da so s kolegoma iz Poljske in Češke, s katerima je bil pred dnevi na obisku v Kijevu, tako na zasedanju voditeljev članic Nata kot EU-ja podrobno prenesli pogovore in predloge ukrajinske strani.
Gre za zelo osredinjene in konkretne ukrajinske predloge sankcij in ukrepov pomoči, ki jih je treba še oblikovati v formalne sklepe. Takšni konkretni predlogi se namreč po njegovih besedah v politične sklepe ne pišejo, tako da od sklepov vrha ni pričakoval več.
Poleg tega se je po Janševih navedbah že na nedavnem vrhu v Versaillesu pokazalo, do kod sežejo članice Unije glede vprašanja perspektive članstva Ukrajine v Uniji in pri sankcijah na energetskem področju. Zanimanje voditeljev za sporočila trojice, ki je obiskala Kijev, je bilo izjemno, tudi za dokumente, ki so jih prinesli od tam, saj gre za komunikacijo, ki po elektronskih sredstvih ni mogoča, je povedal premier.
Vrh EU-ja za vzpostavitev solidarnostnega sklada za Ukrajino
Voditelji članic EU-ja so predtem v Bruslju pozvali k vzpostavitvi solidarnostnega sklada za Ukrajino v pomoč tamkajšnji vladi pri zagotavljanju takojšnjih potreb in pri obnovi države po koncu vojne. Pozvali so k organizaciji mednarodne konference, na kateri bodo zbrali sredstva za sklad, so zapisali v sklepih vrha glede Ukrajine. Voditelji so znova poudarili, da Rusija z vojno proti Ukrajini grobo krši mednarodno pravo in povzroča ogromno smrti civilistov.
"Evropski svet od Rusije zahteva, da konča svojo vojaško agresijo na Ukrajino ter takoj in brezpogojno umakne vse svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine," so zapisali voditelji. Pozvali so k takojšnji ustavitvi napadov na civiliste in civilne objekte, med katerimi so tudi bolnišnice in šole. "Ti vojni zločini se morajo končati takoj," so poudarili.
Poudarili so, da sta rusko obleganje pristaniškega mesta Mariupolj in drugih ukrajinskih mest ter s tem onemogočanje humanitarnega dostopa nesprejemljivi. Ruske sile morajo zagotoviti dobavo humanitarne pomoči v Mariupolj in druga oblegana mesta ter omogočiti varne poti do drugih delov države, so poudarili. Ukrajini so znova zagotovili nadaljnjo politično, finančno, materialno in humanitarno podporo ter izrazili pripravljenost na hitro nadaljnje ukrepanje z dodatnimi sankcijami.
Voditelji so pozvali tudi k pripravi vsega potrebnega za podporo članicam Unije pri spoprijemanju z begunsko krizo. Članice so pozvali k pripravi kriznih načrtov za zagotovitev srednje- in dolgoročnih potreb.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o dogajanju v Ukrajini smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju v Ukrajini lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.