Po zasedanju skupine G-20 v Londonu in vrhu zveze Nato v Strasbourgu so se svetovni voditelji preselili na Češko, kjer je potekal neformalni vrh EU-ja in ZDA.
Kljub zatrjevanju vseh, da je z Obamo zapihal toplejši veter med ZDA in EU-jem, pa je predsednik ZDA poskrbel za jezo v Nemčiji in Franciji. S podporo turškim prizadevanjem za članstvo v EU-ju je ujezil nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskega kolega Nicolasa Sarkozyja. Merklova je dejala, da vprašanje turškega članstva ostaja odprto, Sarkozy pa je bil ostrejši. Dejal je, da je odločitev o članstvu v rokah Unije, in ponovil, da članstvu še vedno nasprotuje.
Obama je medtem že prispel v Ankaro, zadnjo postajo evropske turneje.
Z novim predsednikom ZDA Barackom Obamo je prišla "nova raven odnosov EU-ZDA", je po vrhu dejal predsedujoči EU-ju, češki premier Mirek Topolanek. Trditvi je prikimal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Na obeh straneh resnično obstaja velika pripravljenost za krepitev tega zelo pomembnega odnosa," je dejal in dodal, da so voditelji razpravljali o dvostranskih odnosih in o tem, "kaj lahko naredimo globalno" glede skupnih groženj, kot je širjenje jedrskega orožja. EU je pripravljen skupaj z novo ameriško administracijo oblikovati globalizacijo v skladu s skupnimi vrednotami miru in svobode, je še poudaril Barroso.
Upanje, s katerim se je vrh začel, se je na pogovorih okrepilo, je po vrhu dejal slovenski premier Borut Pahor. Na srečanju je bilo poudarjeno, da je strateško zavezništvo med EU-jem in ZDA izredno pomembno in ga je treba "posebej negovati". Dobro sodelovanje se je po Pahorjevem mnenju pokazalo pri vseh na vrhu obravnavanih temah - gospodarskem sodelovanju, podnebnih spremembah in varnostnih vprašanjih. "Svet se je sicer znašel sredi neke finančne, gospodarske, etične, pa tudi morda v nekem smislu varnostne krize, vendar pa ima hkrati politično vodstvo, ki se je sposobno soočiti s temi izzivi v prid celotne mednarodne skupnosti - zelo predano, nesebično in solidarno," je dodal slovenski premier.
Tokratni vrh je bil razširjen, poleg predsednika ZDA Obame, predsednika Evropske komisije Barrosa in predsedujočega EU-ju Topolanka so bili vabljeni tudi vsi predsedniki držav in vlad vseh preostalih članic Unije, poleg tega pa so se z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton ločeno srečali tudi zunanji ministri EU-ja. Izmed slovenskih predstavnikov sta na dveurnih pogovorih sodelovala premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar.
Stare teme, stare težave
Na dnevnem redu srečanja so bile teme, o katerih so voditelji ta teden že razpravljali - reševanje svetovne gospodarske krize in nova strategija ZDA za Afganistan, spregovorili pa so tudi o skupnem boju proti podnebnim spremembam in Obamovem odmiku od vojne proti terorizmu, ki je bila rdeča nit predsedovanja Georgea Busha. Zunanji ministri so imeli "na pladnju" razmere na Bližnjem vzhodu in v vzhodnem sosestvu EU-ja ter Zahodni Balkan.
Vrh EU-ZDA je minil nekoliko v senci severnokorejske izstrelitve rakete. ZDA in EU so v skupni izjavi potezo Pjongjanga označile za grožnjo miru in stabilnosti v severovzhodni Aziji.
"Ponosen sem, da lahko to povem: doslej je bil odziv na to krizo 'spoprimimo se z njo skupaj' ... Tako kar se tiče fiskalnih ukrepov, regulacije, zavračanja protekcionizma, pomoči manj razvitim in boja proti podnebnim spremembam," je po koncu vrha sporočil Barroso. Predsednik Evropske komisije je pozdravil korake, ki jih je administracija Obame sprejela za boj proti podnebnim spremembam, kljub vedno bolj usklajenim pogledom ZDA in EU-ja pri tej temi pa priznal, da zaveze ZDA v boju s podnebnimi spremembami še vedno zaostajajo za "zelo ambicioznimi" evropskimi zavezami.
Vrh ni prinesel konkretnih prebojev, je pa zaznamoval začetek novega poglavja v čezatlantskih odnosih.
Podobno kot Slovenija, ki je bila gostiteljica vrha EU-ZDA med predsedovanjem 27-erici junija lani, tudi Češka ta vrh šteje za vrhunec svojega predsedovanja EU-ju, ki ga je sicer zasenčil padec vlade Topolanka.
Tudi v Pragi na ulicah protestniki
Kot je postalo običajno zadnje čase, so tudi v Pragi ob robu zasedanja potekali protesti, tokrat so se zbrali predvsem nasprotniki namestitve ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in borci proti podnebnim spremembam. Prestolnico je varovalo več kot 4.000 policistov.
A. P./T. V.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje