Povod za odločitev Bruslja je bila avgustovska izpustitev zadnjih šestih političnih zapornikov. Bruslju naj bi pri omilitvi sankcij sledile tudi ZDA, ki so Belorusijo pozvale k izboljšanju stanja na področju spoštovanje človekovih pravic in demokracije.

Kot poroča, si Lukašenko prizadeva za tesnejše povezovanje z zahodnimi državami in zmanjšanje vpliva Moskve. Vzrok za to naj bi bil pritisk ruskih oblasti, da bi Lukašenko prižgal zeleno luč za rusko zračno oporišče na beloruskih tleh. Rusija želi ustanoviti novo oporišče kot odziv na, kakor trdi Moskvo, Natovo širjenje na Vzhod. V Minsku vztrajajo, da takšno oporišče ne bo zmanjšalo vojaških in političnih napetosti na območju.

V izjavi, s katero so obrazložili umik sankcij proti Minsku, so v Bruslju zapisali, da so upoštevali izboljšanje odnosov z Belorusijo. Preklic sankcij bo začel veljati v soboto, z njimi pa bodo za štiri mesece sprostili potovanja in "odmrznili" premoženje 170 beloruskim posameznikom in odmrznili prepoved trem podjetjem. S preklicem sankcij bodo lahko beloruska podjetja zaprosila Evropsko investicijsko banko za sredstva.

ZDA so sporočile, da bodo od sobote dovolile večino transakcij devetim sankcioniranim podjetjem, in sicer za prihodnjih šest mesecev.

Še vedno pa veljajo prepoved uvoza orožja in sankcije proti štirim članom Lukašenkove varnostne službe, osumljenim za izginotje več političnih nasprotnikov.

Februarja bodo EU in ZDA znova vzele pod drobnogled dogajanje v Belorusiji in odločale tudi o morebitni vnovični uvedbi sankcij.