Vse države na trasi Južnega toka razen Madžarske, torej Slovenija, Bolgarija, Italija, Grčija, Hrvaška, Romunija in Avstrija, so podprle prizadevanja Evropske komisije za pospešitev razvoja plinskih trgov v srednji in jugovzhodni Evropi, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek.

Udeleženke posebnega sestanka v Bruslju so potrdile, da niti kot udeleženke v projektu niti partnerska plinska podjetja v posameznih državah še vedno niso prejele nobenega uradnega obvestila Gazproma o odpovedi projekta.

Trije slovenski plinski projekti
Slovenija je posebej opozorila na potrebo po pospešeni uporabi že obstoječih mehanizmov, kot so projekti skupnega pomena in instrument za povezovanje Evrope. Ti med drugim vključujejo tri slovenske plinovodne projekte: dva neposredno povezana s plinskim terminalom na Krku, in sicer povezava Kalce-Jelšane in Vodice-Šempeter-Gorica, ter povezavo z Madžarsko Lendava-Kidričevo.

Na vidiku razvoj plinskih rezerv v Sredozemlju?
Sedem članic in komisija so v skupni izjavi po sestanku kot možne alternative Južnemu toku izpostavile povezave z Južnim koridorjem, ki pelje plin iz kaspijskega bazena prek Turčije v Italijo, ter razvoj plinskih rezerv v vzhodnem Sredozemlju ob sodelovanju Izraela, Cipra in Grčije, ter v Črnem morju. Izpostavili so tudi povezave Bolgarije s sosedami in izboljšanje severno-južnih povezav. Slovenija bo po Grebenškovih besedah za pogovor z rusko stranjo izkoristila sestanek medvladne komisije Rusije in Slovenije 17. decembra.

Brez uradnih pojasnil ruske strani
Na vprašanje, ali je Južni tok mrtev, je Grebenšek odgovoril, da je to treba preveriti pri ruskih partnerjih in potem se bo videlo, kaj je dejstvo. "Želja vseh na trasi je, da bi imeli bolj konkretne informacije o načrtih ruske strani glede Južnega toka," je dejal Grebenšek.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na presenečenje držav na trasi Južnega toka v začetku meseca na obisku v Turčiji napovedal ustavitev projekta z utemeljitvijo, da v Evropi ni pravega interesa zanj. Ruski energetski velikan Gazprom je nato sporočil, da spreminja koncept svojega delovanja ter preusmerja pozornost z Evrope na Turčijo.