Vmesna gospodarska napoved vključuje sedem članic Unije: Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko in Poljsko, ki predstavljajo z vidika nominalnega bruto domačega proizvoda 80 odstotkov EU-ja in skoraj 85 odstotkov območja evra. Foto: EPA
Vmesna gospodarska napoved vključuje sedem članic Unije: Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko in Poljsko, ki predstavljajo z vidika nominalnega bruto domačega proizvoda 80 odstotkov EU-ja in skoraj 85 odstotkov območja evra. Foto: EPA

Tokratna vmesna gospodarska napoved Evropske komisije za leto 2010 tako ostaja enaka kot prejšnja, ki so jo za celoten EU v Bruslju objavili novembra lani. Zdajšnja napoved je bila izdelana na podlagi podatkov iz sedmih največjih članic.

"Ta vmesna napoved je kot vreme v Bruslju. Imamo nekaj jasnih dni, a prav tako je še vedno kar precej črnih oblakov," je ob predstavitvi napovedi dejal novi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Po Rehnovih besedah gospodarstvo postopno okreva, a negotovost in tveganja, ki spremljajo te projekcije, ostajajo veliki, pri čemer največjo oviro spodbudnejšim smernicam še vedno predstavlja oklevanje bank pri kratkoročnih posojilih podjetjem.

Tudi napovedi za inflacijo ostajajo podobne, kot so bile novembra lani. Komisija napoveduje 1,4-odstotno inflacijo, območju evra pa 1,1-odstotno, medtem ko so bile novembra lani napovedi 1,3-odstotna oziroma 1,1-odstotna inflacija.

Gospodarska rast v zadnjem četrtletju lani je bila pod pričakovanji napovedi, in sicer le 0,1-odstotna. Poleg tega se je bruto domači proizvod (BDP) lani v EU-ju v povprečju zmanjšal za 4,1 odstotka.

Rehn je opozoril na perečo težavo s konkurenčnostjo EU-ja v primerjavi z drugimi gospodarstvi, še posebno z azijskimi, ki so kljub krizi konec lanskega leta dosegli boljše rezultate. Komisar je članice spomnil, da bi morale biti zaskrbljene zaradi svoje nesposobnosti slediti konkurečnosti azijskih držav.

Po Rehnovih besedah bodo morale države članice ob prizadevanjih za zmanjšanje javnofinančnih primanjkljajev tudi bistveno okrepiti vlaganja v raziskave in razvoj, saj bodo le tako lahko konkurenčne.