Izredni vrh evropskih voditeljev v Bruslju je bil pripravljalni sestanek za svetovni vrh o finančni krizi v Washingtonu 15. novembra. "Nismo bili stoodstotno enotni, vendar je bila dosežena velika stopnja enotnosti glede ključnih korakov, ki bodo predlagani," je dodal Janša in poudaril, da je ključna zaveza v neformalnem dokumentu ta, da nobena finančna institucija na svetu in nobeno ozemlje ne moreta ostati brez nadzora. Kot razlog, da voditelji niso dosegli popolne enotnosti, je Janša izpostavil strah pred negativnimi vplivi pretirane regulacije.

Če bo evropska strategija reševanja finančne krize potrjena, bi to pomenilo revolucijo v svetovnem finančnem sistemu, ki bi povzročila, da se bo svet v prihodnje lahko izognil podobnim krizam, je še dejal Janša.

Sarkozy: EU za večjo transparentnost
Da so voditelji 27-terice dosegli skupno stališče pred Washingtonom, je dejal tudi francoski predsednik in predsedujoči Evropski uniji Nicolas Sarkozy. "EU bo na vrhu zagotavljal večjo transparentnost, spremembo računovodskih standardov, izpostavil pa bo tudi potrebo po nadzoru vseh finančnih institucij."

Bo tudi Španija med udeleženkami?
Že predtem je Sarkozy v govoru ob 50. obletnici Evropske komisije nakazal, da bi Francija lahko Španiji odstopila enega od dveh sedežev na vrhu v Washingtonu. Španija je kot ena izmed petih največjih držav EU-ja Franciji zamerila, da je ni povabila na prvo krizno finančno srečanje četverice evropskih držav iz skupine gospodarsko najbolj razvitih držav G-8 pretekli mesec, in vztraja, da želi sodelovati na vrhu skupine najrazvitejših držav na svetu in velikih hitro rastočih držav G-20, v katero sicer ne sodi.

Na svetovni finančni vrh so tako povabljene evropske članice G-8 Francija, Nemčija, Velika Britanija in Italija. Francija je po navedbah gostiteljici svetovnega vrha ZDA predlagala, naj sodeluje tudi Španija, vendar mora EU najti pravi način, da to izvede, saj nihče ne želi, da bi kdo primer Španije pozneje izkoriščal kot precedens.

Jubilej Evropske komisije
Izredni vrh unije je sovpadal tudi s 50. rojstnim dnevom Evropske komisije. Ob tej priložnosti je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso konferenčno sobo kolegija komisarjev v Berlaymontu slovesno krstil za sobo Jeana Monneta, enega izmed očetov Evropske unije in prvega predsednika visoke oblasti za premog in jeklo, predhodnice današnje Evropske komisije.

Osnovna Monneteva zamisel, naj Evropa ne vsiljuje, temveč predlaga načine globalnega ukrepanja, je po Barrosovih besedah še kako živa še danes. Ne vsiljevati, temveč predlagati, voditi svetovno ukrepanje, to je po njegovem mnenju namen današnjega srečanja evropskih voditeljev, ki naj pred svetovnim srečanjem v Washingtonu pokažejo pravo pot.

"Hočemo Evropo, ki nekaj tehta," je dejal Sarkozy. "Evropa mora šteti in zato, da šteje, mora biti združena," je ponovil. Tudi danes, kot pred 50 leti, je treba slediti viziji, Evropa ne sme zaspati, je poudaril francoski predsednik in svojo misel sklenil z besedami: "Evropski ideal je ideal mojega življenja."

G. V./A. P.