"Označili so jo za humanitarno krizo in resnično gre za humanitarno krizo," je dejal predsednik Evropske komisije po vrhu Evropske unije v Bruslju in priznal, da ima Grčija resne socialne težave in za njihovo prebroditev obljubil dve milijardi evrov iz razvojnih skladov, ki jih bodo po njegovih besedah namenili za spodbujanje gospodarske rasti, zmanjšanje brezposelnosti med mladimi in pomoč revnim.

Cipras je obljubljeno pomoč označil za dober znak. "Potrjeno je bilo, da je v naši državi humanitarna kriza in da moramo skupaj vložiti napore proti njej, saj ne gre za posledico kakšne naravne katastrofe," je dejal grški premier.

Sredstva, ki jih je obljubil Cipras, niso povezana z mednarodno finančno pomočjo, za katero mora Grčija pripraviti načrt reform. Za zdaj si je izpogajala štirimesečno podaljšanje programa pomoči, a nujno potrebuje svežo finančno injekcijo, saj naj bi imela denarja za plače javnih uslužbencev, pokojnine in poplačilo obveznosti do mednarodnih posojilodajalcev le še do prihodnjega meseca.

Minivrh o Grčiji
Pred tem so ponoči voditelji Grčije, Nemčije, Francije in evropskih institucij potrdili zaveze in se dogovorili o pospešenem izvajanju programa grške pomoči, Grčija pa naj bi pripravila nov seznam podrobnih reform.

Minivrh v Bruslju, kot so poimenovali srečanje Ciprasa, nemške kanclerke Angele Merkel, francoskega predsednika Francoisa Hollanda, predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija in vodja evrske skupine Jeroena Dijsselbloema, je potekal ob robu vrha voditeljev Evropske unije in trajal štiri ure, glavna tema pa je bil zaostren položaj v Grčiji.

Za sestanek je zaprosil Cipras, saj je želel premik na politični ravni, potem ko so tehnična pogajanja s posojilodajalci o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči Grčiji obtičala v slepi ulici, država pa je znova na robu bankrota.

Udeleženi vztrajajo pri februarskih zavezah
V izjavi po koncu vrha so udeleženci zapisali, da dosledno vztrajajo pri izjavi evrske skupine, sprejeti 20. februarja ob dogovoru o štirimesečnem podaljšanju programa finančne pomoči Grčiji, na podlagi katere bodo Atene izvedle reforme, se vzdržale enostranskih potez, sodelovale z institucijami nekdanje trojke in v zameno dobile denar. V prihodnjih dneh bo Grčija predstavila tudi celovit seznam podrobnih reform. "V duhu vzajemnega zaupanja smo vsi zavezani pospešitvi dela in njegovemu čimprejšnjemu končanju," so še zapisali v izjavi.

Udeleženci vrha so potrdili tudi praktično plat procesa - pogajanja Grčije in posojilodajalcev bodo potekala v Bruslju, misije preverjanja dejstev pa v Atenah. Poudarili so še, da se je evroskupina pripravljena sestati, prej ko bo to mogoče, neuradno se omenja sestanek naslednji teden.

Po sestanku je bil grški premier bolj optimističen. Čeprav sporočila posojilodajalcev ostajajo enaka, spoštovati zaveze in pospešiti delo, pa je Cipras izpostavil, da bodo vse strani po svojih najboljših močeh skušale prispevati k čimprejšnji premostitvi grških finančnih težav.

Kdaj bi lahko bil izplačan naslednji obrok Grčiji, ni jasno
Angela Merkel je povedala, da je Grčija obljubila pospešitev izvajanja podaljšanega programa pomoči in seznam podrobnih reformnih predlogov v prihodnjih dneh, ki jih bodo njeni partnerji pregledali. O tem, kdaj bi lahko bil izplačan naslednji obrok finančne pomoči, ni želela ugibati, saj da je to odvisno od ocene reformnih predlogov, dejstvo pa je, da je grška blagajna vse bolj prazna. Francois Hollande je poudaril, da mora Grčija predlagati reforme, ki bodo v skladu z obstoječimi zavezami do posojilodajalcev in pospešiti izvajanje dogovora, da bo lahko dobila naslednjo finančno injekcijo. "Pospešiti moramo proces. Ne smemo izgubljati časa," je povedal francoski predsednik.

Kot je za Radio Slovenija poročala Erika Štular, se bodo zaradi razburjenja nekaterih držav, tudi Slovenije, na račun odločanja v ozkem krogu, s sklepi minivrha danes seznanili tudi drugi voditelji Unije. Drugi dan zasedanja voditeljev naj bi bil sicer namenjen ekonomskim temam in razmeram v Libiji.