Vendar pa dokončnega dogovora o paktu za rast in delovna mesta še ni, je po prvem delu zasedanja povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Prvi mož edine neposredno izvoljene ustanove EU-ja se sicer strinja s potrebo po dolgoročnih spremembah v evrskem območju, a meni, da se te ne smejo uporabljati kot izgovor za izogibanje nujnim protikriznim ukrepom.

Schulz je tako voditeljem držav in vlad EU-ja v svojem tradicionalnem nastopu na začetku dvodnevnega zasedanja v Bruslju povedal, da z razpravami o viziji dolgoročnega razvoja integracije v evrskem območju ne smejo bežati pred kratkoročnimi potrebami.

Prepričan je namreč, da potrebujeta Italija in Španija, ki sta kot tretje in četrto največje gospodarstvo evrskega območja pod velikim pritiskom finančnih trgov, rešitve danes in jutri, ne pa nekoč v prihodnosti.

Schulz ocenjuje, da je oblikovanje dolgoročne vizije za evrsko območje sicer koristno in da je dolgoročno v območju skupne valute treba oblikovati bančno, politično in fiskalno unijo, vendar pa je usoda Evrope odvisna od sposobnosti evropskih voditeljev, da že danes najdejo prepričljiv odgovor na dolžniško krizo in rešitve za zagon rasti.

Prvi dan v ospredju pakt za rast
Voditelji EU-ja naj bi prvi dan vrha potrdili pakt za rast in delovna mesta. Janez Janša je napovedal, da bodo trgi dobili nekaj takojšnjih odgovorov in obljub.

A kot je po besedah slovenskega premierja navada po evropskih vrhih, trgi verjetno ne bodo zadovoljni. Toda ne samo trgi, temveč vsi skupaj potrebujemo kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Pri zadnjih je zelo pomembno izdelati načrt o tem, kaj se bo zgodilo jutri in pojutrišnjem in kaj drugo leto. Ta načrt nastaja, pravi Janša.

Potrebni so tudi kratkoročni ukrepi, da bodo države, ki se zdaj predrago zadolžujejo, preživele, dokler srednje in dolgoročni ukrepi ne primejo. Do konca leta naj bi bila usklajena nadaljnja integracija na področju fiskalne in bančne unije. V okviru zadnje Slovenija odločno podpira bolj centralizirano in enotno regulacijo oziroma nadzor nad finančnimi institucijami v EU-ju.

Po Janševih besedah je prav pomanjkanje nadzora in pravil delni razlog za krizo v bančnem sektorju v številnih državah v Evropi, vse to pa vodi tudi v poglabljanje politične unije, kar zahteva nadaljnje prenašanje nacionalne suverenosti na evropsko raven.

"Tako se Evropa pač gradi naprej. Gre preprosto za proces, ki teče že 50 let in to ni nič novega, gre za postopen prenos suverenosti, saj se vedno išče najmanjši skupni imenovalec," je dejal Janša in poudaril, da potrebujemo več solidarnosti, a solidarnost ne more biti proti reformam in zavezam, ki so jih dale članice EU-ja v zadnjih letih.

"Solidarnost ni pod vprašajem, problem je, kje najti denar za solidarnost," je še izpostavil slovenski premier.