Po srečanju s slovenskim premierjem v Bruslju je predsednik Evropske komisije dejal, da z "veliko pozornostjo" spremljajo dogajanje v slovenskem bančnem sektorju. Ob tem je spomnil, da je Komisija že v majskih priporočilih Slovenijo opozorila, da mora okrepiti bančni sektor.

"Menimo, da slovenski bančni sektor zahteva velikopotezne ukrepe," je dejal Barroso, ki pa ni komentiral današnjega dogovora o dokapitalizaciji največje slovenske banke, Nove Ljubljanske banke (NLB), ker ga Komisija še ni imela časa analizirati.

Janša je poudaril, da je bila "današnja dokapitalizacija uspešna", saj je zagotovljeno, da največja slovenska banka zadosti zahtevam Evropske bančne agencije po deležu najbolj kakovostnega kapitala. "Ta nujno potreben korak je zdaj za nami," je dejal.

Na vprašanje, ali bo Sloveniji uspelo sami rešiti težave v bančnem sektorju ali bo morala zaprositi za pomoč iz evropskih reševalnih skladov, pa je premier odgovoril, da bo odgovor na to vprašanje mogoče dati po koncu skrbnega pregleda razmer v bankah, ki poteka.

V povezavi z zapleti v Sloveniji pri odločanju o vnosu fiskalnega pravila v ustavo pa je Barroso izrazil pričakovanje, da bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti v okviru fiskalnega pakta. "Upamo, da bo v Sloveniji dovolj konsenza za to," je pozval.

Za Slovenijo ključna stabilnost javnih financ
Barroso se je Janši zahvalil za podporo strategiji Komisije za fiskalno konsolidacijo in rast in predlogu Komisije za prihodnji večletni proračun ter opozoril na pomen izvajanja priporočil Komisije za proračunsko in reformno ukrepanje.

"Slovenija je pred številnimi izzivi," je poudaril Barroso in dodal, da je z zadovoljstvom sprejel Janševa zagotovila, da se bo z njimi odločno spopadla.

Poleg ureditve bančnega sektorja je po besedah Barrosa za Slovenijo ključno, da odpravi presežni primanjkljaj in zagotovi dolgoročno stabilnost javnih financ.

Slovenski premier je povedal, da Slovenija nima težav s priporočili Komisije glede potrebe po uravnoteženju javnih financ in nekaterih reformah, ter zatrdil, da bo Slovenija prihodnje leto dosegla cilj za odpravo presežnega primanjkljaja.

Prav tako je Janša Barrosa obvestil, da je slovenska vlada danes sprejela močan sveženj za rast in številne spremembe zakonov, s katerimi bo postalo slovensko gospodarsko okolje ugodnejše za mala in srednja podjetja ter tuje naložbe, ki jih Slovenija trenutno nujno potrebuje.

Slovenija in Komisija imata po Janševih besedah podobna stališča tudi do reševanja aktualnih vprašanj v območju evra. "Potrebujemo poenotenje nekaterih politik," je dejal Janša in še posebej podprl močnejši in bolj centraliziran nadzor nad finančnimi institucijami.

Ob tem je poudaril, da je Slovenija v času finančne in gospodarske krize na boljšem, ker ima evro, zato je njen nacionalni interes, da se ta ohrani.

Janša se strinja, da se je treba na vrhu osredotočiti ne samo na dolgoročne ukrepe, ki bodo dali rezultate čez nekaj let ali desetletij, ampak tudi na ukrepe, ki rešujejo aktualne tažave v članicah Unije. "Te so sicer v različnih položajih, a zaradi politične in monetarne povezanosti marsikje delimo isto usodo," je izrazil mnenje.