Finančni ministri EU-ja so namreč po dolgotrajni razpravi dosegli dogovor o seznamu storitev, za katere lahko države članice uveljavljajo znižano stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Odločitev bo Sloveniji omogočila stalno možnost uveljavljanja znižane, torej 8,5-odstotne stopnje DDV-ja pri storitvah v gostinstvu.

Po besedah ministra za finance Franca Križaniča bo Slovenija lahko "zadržala nižje stopnje DDV-ja pri storitvah v gostinstvu ves čas in ji leta 2011 tega davka ne bo treba dvigniti". Prehodno izjemo si je Slovenija izborila že v pristopnih pogajanjih z EU-jem.

Znižana stopnja DDV-ja odvisna od posamezne države
Na seznamu storitev, za katere lahko države članice uveljavljajo znižano stopnjo DDV-ja kot stalno izjemo, so servisi koles, krojaške dejavnosti, čiščenje oken in gospodinjstev, frizerske dejavnosti, pomoč na domu, storitve v restavracijah, storitve pri opremljanju in vzdrževanju stanovanj ter vse vrste knjig. Kolikšna je znižana stopnja DDV-ja, je odvisno od države do države.

"Gre za delovno intenzivne servisne storitve, ki ne predstavljajo menjalnih dobrin, torej dobrin, ki bi jih države resneje plasirale v izvozu," je pojasnil minister Križanič.

Na seznamu ni "zelenih storitev"
Stališča držav članic o tem, katere storitve bi morale biti na seznamu, so bila zelo različna. Da so finančni ministri vendarle dosegli soglasje, so po ministrovih besedah popustili pri nižjih stopnjah DDV-ja pri pobiranju cestnin za mosta v Lizboni, nekaterih izjemah za ničelno stopnjo DDV-ja za hrano in zdravila na Malti ter pri podaljšanju izjeme pri financiranju proračuna, ki ga ima Velika Britanija, še za dve leti.

Na seznamu ni "zelenih storitev", za kar si je prizadevala predvsem Francija. Ministri so namreč v sklepih zapisali, da je na podlagi ekonomskih analiz pozitiven učinek uveljavljanja znižanega DDV-ja na okolje omejen.

Zasedanje spremljaje demonstracije
Ves čas zasedanja pa so potekale demonstracije pripadnikov Greenpeaca, ki so od ministrov zahtevali, da evropskega denarja ne namenjajo le boju proti gospodarski krizi, temveč tudi za boj proti podnebnim spremembam.

Belgijska policija po poročanju TV Slovenija trdi, da je priprla več kot 350 protestnikov. Protest je za več ur paraliziral varnostno službo in onemogočil dostop do stavbe, v kateri so zasedali ministri.

IMF bo kot svetovna centralna banka
Ti so ob usklajevanju glede nižjega DDV-ja podprli tudi podvojitev sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč državam v težavah zaradi krize na 500 milijard evrov.

"Z vidika delovanja svetovnega gospodarstva je to izjemno pomemben ukrep, ker se IMF vzpostavlja kot svetovna centralna banka, ne le pri regulaciji, ampak tudi pri kreditiranju," je poudaril minister Križanič. Osnovni cilj je po njegovih besedah ta, da naj bi se posamezne države na ta sklad s prošnjo po kreditu lahko obrnile tudi, preden bi prišle v zelo resne težave.

Nova delitev carinskih pristojbin
Na koncu zasedanja so podpisali tudi konvencijo o centralnem carinjenju. Ta omogoča, da bo Slovenija dobila polovico od 25 odstotkov carin, pobranih v Luki Koper, na letališču Brnik in na meji s Hrvaško, je pojasnil Križanič.

Konvencija namreč določa, da se carina za blago, namenjeno v drugo državo v EU-ju, deli po ključu 25 odstotkov za pobiranje carine, 75 odstotkov pa v proračun EU-ja. Teh 25 odstotkov, pobranih na zunanji meji EU-ja, torej v pristanišču, na letališču ali na fizični meji, pa se deli na pol med državo, ki je carino pobrala, in državo, ki je končni cilj tega blaga.

A. S.