"Rusko vojaško posredovanje v Siriji spreminja pravila igre in vključuje nekatere zelo skrb vzbujajoče elemente," je ob prihodu na zasedanju ocenila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini. Izpostavila je, da je treba v iskanje politične rešitve vključiti vse akterje v krizi.

Ob tem je izpostavila nujnost poenotenja zmernih političnih opozicijskih sil in z njimi povezanih oboroženih skupin, saj bodo le združene predstavljale resno alternativo režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada in Islamski državi. Dejavnejšo vlogo EU-ja vidi Mogherinijeva v krepitvi dialoga z različnimi regionalnimi akterji, na primer Iranom. Ob tem je spomnila, da se v torek sestane z iransko delegacijo, posebni odposlanec ZN-a Staffano de Mistura pa z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom.

Tudi Rusija lahko igra zelo pomembno vlogo pri izvajanju pritiska na sirski režim, je poudarila Mogherinijeva po zasedanju. Pri tem v prihodnje ni izključila niti možnosti neposrednih pogovorov EU-ja z Al Asadom.

Rusko vojaško posredovanje zapleta razmere
Zunanji ministri EU-ja so v Luksemburgu ocenili, da vojaško stopnjevanje prinaša tveganje podaljševanja konflikta, spodkopavanje političnega procesa, poslabšanje humanitarnih razmer in povečuje radikalizacijo. "Naš cilj pa mora biti umiritev razmer," so opozorili ministri v skupni izjavni. Rusijo so ob tem pozvali, naj svoja prizadevanja osredotoči na skupen cilj iskanja politične rešitve konflikta in si prizadeva za zmanjšanje nasilja.

Sicer pa ministri niso bili enotni glede odziva na vojaško posredovanje Rusije v Siriji. Medtem ko so želele nekatere članice ruske napade obsoditi, so bile druge previdnejše. Na koncu so ministri pozvali k takojšnji ustavitvi napadov, niso pa jih izrecno obsodili.

Vzpostavitev delovnih skupin
EU je danes sicer izrazil močno podporo mirovnim prizadevanjem posebnega odposlanca ZN-a Staffana de Misture, vključno z njegovim predlogom za vzpostavitev delovnih skupin znotraj Sirije, in podporo mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi. Ob tem je izpostavila nujnost poenotenja zmernih političnih opozicijskih sil in z njimi povezanih oboroženih skupin, saj bodo le združene predstavljale resno alternativo režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada in Islamski državi (IS).

"Vojna v Siriji, ki se le še stopnjuje, je največja humanitarna katastrofa na svetu, brez primerjave v zgodovini," so zapisali v sklepni izjavi. V več kot štiri leta trajajoči vojni je bilo ubitih 250.000 ljudi, znotraj države je razseljenih 7,6 milijona ljudi, več kot štiri milijone jih je zbežalo v sosednje in druge države.

Članice neenotne glede vloge Al Asada
Zunanji ministri so se danes strinjali, da je režim Al Asada najodgovornejši za smrti in preseljevanje ljudi, zaradi česar ne more biti partner v boju proti IS-ju ter da ne more biti trajnega miru v Siriji pod zdajšnjim vodstvom. Uspelo se jim ni uskladiti niti pri njegovi vlogi v iskanju rešitve za Sirijo.

Britanski zunanji minister Philip Hammond je na primer ob prihodu poudaril, da je mogoča prožnost glede načina in časovnega okvira Al Asadovega odhoda, a da ne more biti del dolgoročne rešitve. Tudi na splošno je sodelovanje z Asadom po njegovem mnenju problematično, saj bi s tem le potisnili zmerno opozicijo v roke Islamske države. Njegov slovaški kolega Miroslav Lajčak meni drugače: "Al Asad je realnost, je dejavnik." EU po mnenju slovaškega ministra preveč časa zapravi za razpravo o prihodnosti, namesto da bi se ukvarjal s trenutnim, dejanskim stanjem. "Ne gre za to, kaj nam je všeč. Gre za to, kdo je pomemben," je opozoril.