"Zaradi omejenega časa, ki je na voljo, in pomena zadeve se bo svet k temu vprašanju vrnil čim prej in najpozneje oktobra 2019 s ciljem sprejetja jasne in vsebinske odločitve," piše za obe državi v širitvenih sklepih, ki so jih danes sprejeli ministri.

A čeprav je omenjen sklep enak tako za Severno Makedonijo kot za Albanijo, vse kaže, da si lahko pozitivno odločitev tudi jeseni obetajo le v Skopju, pa še za to ni nikakršnih jamstev.

Nizozemski parlament je namreč sprejel resolucijo proti začetku pogajanj z Albanijo v tem letu zaradi nezadostnega boja proti korupciji. Poleg tega je Nizozemska pred kratkim zahtevala vnovično začasno uvedbo vizumov za vstop Albancev v EU zaradi skrbi, povezanih z organiziranim kriminalom v tej balkanski državi.

Tudi Francija že vseskozi opozarja zlasti na korupcijo in organizirani kriminal v Albaniji, medtem ko se zdi na podlagi neuradnih informacij njeno stališče do Severne Makedonije nekoliko mehkejše.

Svarila pred verodostojnostjo EU-ja

Evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn je znova posvaril, da je na kocki kolektivna verodostojnost EU-ja in da gre pri širitvi za lasten interes Unije, ter spomnil, da širitvena politika temelji na napredku posameznih držav.

Znova je tudi opozoril, da mora Evropska unija, če želi biti igralka in ne le plačnica, začeti prepričljivo igro na Zahodnem Balkanu, ne nazadnje, ker so mir, demokracija, stabilnost in blaginja v tej regiji v njenem strateškem interesu.

Medtem ko Francija in Nizozemska začetku pogajanj z državama nasprotujeta že dalj časa, se je zdaj zapletlo tudi v Nemčiji zaradi nenaklonjenosti temu koraku na desnosredinskem polu nemške koalicije.

V Berlinu sicer uradno navajajo razlog, da bundestag ne more pravočasno izvesti postopka odločanja, ker je Evropska komisija širitvena poročila, ki vključujejo tudi priporočilo za začetek pogajanj z obema državama, predstavila šele konec maja.

Hahn je danes pojasnil, da komisija širitvena poročila običajno res objavi na začetku aprila, a da je tokrat objavo preložila na čas po evropskih volitvah, ker sta jo k temu pozvali Francija in Nemčija.

Cerar odločitev obžaluje

Slovenija je v skupini 13 prijateljic širitve – v njej so še Češka, Slovaška, Hrvaška, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Bolgarija, Italija, Malta, Avstrija in Poljska, ki se odločno zavzema za začetek pogajanj z obema državama.

Zunanji minister Miro Cerar močno obžaluje vnovično preložitev odločitve o začetku pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ter posvaril, da bo, če jeseni premika ne bo, za morebitne negativne politične posledice odgovoren EU.

Evropska komisija je konec maja priporočila začetek pogajanj z obema državama, ker ocenjuje, da sta izpolnili pogoje za ta korak: Severna Makedonija z zgodovinskim dogovorom z Grčijo o spremembi imena, Albanija pa s korenito in ambiciozno reformo pravosodja.

Makedonija čaka na ta korak od leta 2005, ko je dobila status kandidatke. Albanija, ki je status kandidatke dobila leta 2014, pa je letos dobila drugo pozitivno bruseljsko priporočilo za začetek pogajanj.