Povod za sprejetje italijanskega zakona o izgonu vseh državljanov EU-ja, ki ogrožajo javno varnost, je bil brutalen napad na 47-letnico v okolici Rima, ki so jo v noči na torek oropali, pretepli in posilili. Napada je osumljen 24-letni romunski nezakoniti priseljenec. Iz Milana so tako v petek izgnali štiri Romune, še 12 pregonov pa je odobrenih.

Izgon iz države tako grozi več kot tisoč tujcem, zakon pa mora potrditi še parlament.

Pogoj: Ogrožanje javne varnosti
Bruselj je opozoril, da bo pred oblikovanjem dokončnega mnenja zakon še podrobneje preučil, da pa sama kriminalna preteklost ne sme biti dovolj za izgon, temveč mora človek predstavljati "resnično, trenutno in zadostno" grožnjo, ki vpliva na družbeno življenje države. Priseljencu, ki grozi izgon, mora biti poleg tega omogočena pravica do pritožbe, razen v izjemnih primerih pa mora državo zapustiti v enem mesecu. EU pa je še poudarila, da so lahko iz članic povezave ljudje izgnani le na individualni podlagi, kolektivni izgon pa je nedopusten.

Italijanska policija je v soboto začela prazniti barakarska naselja, znana tudi kot nomadski kampi, v katerih brez vode in elektrike živijo večinoma Romi. Po uradnih podatkih v državi živi okoli 500.000 Romunov, po neuradnih pa kar dvakrat več, saj se je njihovo število po vstopu Romunije v EU prvega januarja letos močno povečalo.

Val ksenofobije v Italiji?
Zaradi spornega zakona se je oglasila tudi Bukarešta, ki je opozorila na širjenje ksenofobije do svojih državljanov v Italiji. V petek je namreč skupina Italijanov napadla tri Romune in jih pretepla z gumijevkami.

V razpravo se je vključil tudi vodja desnosredinske opozicije Silvio Berlusconi, ki zagovarja še ostrejša stališča. Pozval je namreč k zaprtju italijanskih mej za romunske delavce in se zavzel za izgon več 10.000 priseljencev. Papež Benedikt XVI. pa je opozoril, da je pravice priseljencev, ki imajo hkrati obveznosti in pravice, treba spoštovati.

A. P.