Visoki predstavniki Evropske unije in Turčije so v Bruslju razpravljali o odprtih vprašanjih med stranema v senci zaostrovanja napetosti, še posebej med Berlinom in Ankaro. Čeprav EU skrbi, ker Turčija drsi stran od evropskih vrednot, se zaveda nujnosti sodelovanja z veliko sosedo na področju energije in migracij ter v boju proti terorizmu. Turčija ob tem opozarja, da ni le soseda, temveč tudi kandidatka za članstvo v EU-ju, zato poziva k odprtju novih pogajalskih poglavij.

"Priča smo skrb vzbujajočemu vzorcu zapornih kazni za številne predstavnike demokratične opozicije, novinarje in zagovornike človekovih pravic," je na srečanju poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.

EU je zato po njenih besedah poudaril, da je sodelovanje in dialog med stranema nujno podpreti s "konkretnimi pozitivnimi koraki" na področju vladavine prava in temeljnih svoboščin ter v dvostranskih odnosih s članicami.

Mogherinijeva se je tako odzvala pozivu mednarodne organizacije Amnesty International, naj na srečanju s Turčijo opozori na vprašanje zaprtih zagovornikov človekovih pravic. Med njimi sta zaradi obtožb v povezavi s terorizmom tudi njihova sodelavca AI-ja Idil Eser in Taner Kilic.

"Razlika med teroristi in novinarji"
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v odzivu na te očitke odgovoril, da je treba razlikovati med teroristi ter pravimi politiki in novinarji, ter zatrdil, da je Turčija z EU-jem pripravljena deliti informacije o tem. Poudaril je tudi, da nihče ne more reči, da v Turčiji ni demokracije in zakona.

Cavusoglu in turški minister za zadeve EU-ja Ömer Celik sta zatrdila, da Turčija nikdar ni bila sovražna do Nemčije, in izrazila upanje, da bosta državi tudi v prihodnje ostali trdni zaveznici, a hkrati sta odločno branila vse turške poteze v povezavi s sporom.

Poleg tega je turška stran EU-ju očitala nespoštovanje zavez v povezavi s pristopnimi pogajanji. "Hrbtenica odnosov EU-ja in Turčije so pristopna pogajanja," je poudaril Celik. Tega dejstva po njegovem prepričanju ni mogoče zanemariti ter se osredotočiti zgolj na energijo, migracije in boj proti terorizmu.

Ob tem je Celik pozval EU, naj odpre pogajalski poglavji, ki se nanašata na nekatera najbolj problematična področja v odnosih med stranema: pravosodje in temeljne pravice ter področje pravice, svobode in varnosti.

Turčija ni le sosednja država, temveč je tudi kandidatka za članstvo v EU-ju, je poudaril Celik in opozoril, da bi bila ustavitev pristopnih pogajanj, h kateri pozivajo nekateri, izguba za obe strani, tudi za EU, za katerega Turčija želi, da tudi po brexitu ostane močen.

Turška stran je EU opozorila, da ne izvaja v celoti svojih zavez v okviru begunskega dogovora, pri čemer je izrecno pozvala k pospešitvi finančne pomoči ter kritizirala nemško blokado nadgradnje carinske unije.

V povezavi z vizumsko liberalizacijo, še eno neizpolnjeno željo Turčije, je evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn poudaril, da bo EU izpolnil svoje zaveze, ko bo Turčija izpolnila svoje – še pet meril od 72 je treba uresničiti.

Obe strani za dialog
Strani se kljub vsem razhajanjem strinjata, da je treba nadaljevati dialog, ter poudarjata dobro sodelovanje pri zunanjepolitičnih vprašanjih, kot so Sirija, zalivska kriza, Irak, Iran in Bližnji vzhod. Celik je napovedal, da bo naslednji vrh EU-ja in Turčije v bližnji prihodnosti v turškem mestu Adana.

Mogherinijeva na turške očitke odgovarja, da je Turčija seveda kandidatka za članstvo v EU-ju in strateška partnerica, a opozarja, da nerešeno ciprsko vprašanje ni edino, zaradi katerega si je trenutno nemogoče predstavljati odprtje novih poglavij. Poudarja tudi, da EU spoštuje dogovore.

EU vse od spodletelega državnega udara julija lani opozarja na sporne, avtokratske poteze turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki so po mnenju EU-ja v nasprotju z vladavino prava in drugimi temeljnimi evropskimi vrednotami.

Avstrija in Evropski parlament odločno pozivata tudi k prekinitvi pristopnih pogajanj s Turčijo, ki so se začela leta 2005, a že ves čas napredujejo po polžje, številna poglavja pa so že od konca leta 2006 zamrznjena zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, a soglasja za ustavitev pogajanj v EU-ju za zdaj ni bilo.