Na ulicah turških mest se je zbralo več deset tisoč prebivalcev. V Carigradu se jih je več tisoč odpravilo proti Mostu mučenikov, kjer bo presednik Recep Tayyip Erdogan slovesno odkril spomenik umrlim v poskusu upora. V okoli 90.000 mošejah po vsej državi bodo potekali molitve in branje Korana, poroča BBC.

Na predvečer prve obletnice so turške oblasti sporočile, da so odpustile več kot 7.500 javnih delavcev. V odloku je Ankara navedla, da gre za ljudi, "povezane s terorističnimi organizacijami ali skupinami, ki so delovale proti nacionalni varnosti države".

V sklopu zaznamovanja prve obletnice spodletelega državnega udara je potekala posebna seja turškega parlamenta, na kateri je poslance ob navzočnosti predsednika Erdogana nagovoril premier Binali Yildrim. "Najtemnejša noč se je spremenila v epsko," je dejal Yildrim in dodal, da je to bila druga osvobodilna vojna Turčije.

Opozicija zahteva razjasnitev podrobnosti
Turška opozicija je bila medtem do oblasti kritična tako zaradi nesposobnosti preprečitve državnega udara kot tudi čistk, ki so sledile. Vodja levosredinske Ljudske republikanske stranke (CHP) Kemal Kilicdaroglu je zahteval, naj tisti, ki so dovolili snovalcem državnega udara prihod "na najobčutljivejša mesta v državi", za to tudi odgovarjajo.

Zahteval je popolno jasnost glede dogodkov, vključno s tem, kdaj so oblasti prvič izvedele za poskus udara. "Podrobnosti morajo biti razjasnjene v imenu mučenikov in junakov," je dejal in oblast okrcal, da skuša zatreti pot do resnice. Meni tudi, da so pravni postopki v zadnjem letu prestopili pravne okvire.

Med zaprtimi tudi kurdski poslanci
Poslanec prokurdske Demokratične ljudske stranke (HDP) Ahmet Yildirim je medtem spomnil, da so za zapahi tudi poslanci njegove stranke. Izredne razmere je Turčiji označil za drugi udar.

Daljnosežne posledice udara na družbo
Pred letom dni je del vojske poskušal strmoglaviti oblast predsednika Erdogana, ko je ta dopustoval. Pučisti so zaprli mostove v Carigradu, bombardirali parlament v Ankari in na ulice poslali tanke.

Poskus puča je oblastem uspelo v nekaj urah zatreti, Erdogan se je zmagoslavno z dopusta vrnil v Carigrad, a je prevrat pustil posledice na turški družbi in politiki. V državi so izvedli največjo čistko v zgodovini države, v okviru katere so aretirali več kot 50.000 ljudi, več kot 100.000 jih je ostalo brez službe.

Med poskusom prevrata je bilo ubitih najmanj 260 ljudi, ki so jih razglasili za mučenike.

Erdogan za poskus udara krivi svojega nekdanjega zaveznika, islamskega pridigarja Fethullaha Gülena, ki je čez desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen je iz svoje rezidence v Pensilvaniji v ZDA zanikal obtožbe.

Ta mesec je Turčija pridržala tudi prvega moža nevladne organizacije Amnesty International v Turčiji in več zagovornikov človekovih pravic. Sicer so oblasti po poskusu puča ukinile 160 različnih medijev, brez dela je ostalo 2.500 novinarjev.

"Dan demokracije in narodne enotnosti"
Turčija je 15. julij razglasila za državnik praznik - dan demokracije in narodne enotnosti. Ulice so preplavili ogromni plakati s sloganom "epski 15. julij" in podobami ključnih trenutkov noči poskusa državnega udara, vključno s predajo pučistov. Osvetljene slogane proti državnemu udaru so obesili tudi med minarete nekaterih največjih carigrajskih mošej.

Večina dogodkov bo potekala pozno zvečer oziroma ponoči. Erdogan se je med drugim udeležil pohoda prek Mosta mučenikov čez Bospor v Carigradu, nato pa se je vrnil v Ankaro in nagovoril parlament na še eni seji v spomin na trenutek, ko je bil ta bombardiran.

ZDA pohvalile pogum civilistov
Washington je medtem v izjavi pohvalil pogum običajnih državljanov, ki so se v noči poskusa udara odpravili na ulice. ZDA so kritizirale tudi razmere v Turčiji. "Njihova dejanja nas še naprej spominjajo, da varovanje demokracije zahteva vztrajnost, strpnost in raznolikost ter zagovornike temeljnih svoboščin. Nenehno krčenje teh temeljnih svoboščin pa spodkopava tudi temelje demokratične družbe," je sporočilo ameriško zunanje ministrstvo.

Pomen spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin sta v izjavi izpostavila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske komisije Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.

"Spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava so temeljna načela Evropske unije. Predstavljajo tako temelje našega odnosa kot tudi hrepenenja prebivalcev Turčije in EU-ja," sta zapisala.