"Ukrajina je za nas prednostna naloga in bo to tudi ostala," je ob zaključku vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, prikimala pa mu je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dejala, da je bilo "v razpravi zelo jasno, da se kljub geopolitičnim napetostim na Bližnjem vzhodu še naprej osredotočamo na podporo Ukrajini".

Večina voditeljev je podprla dodelitev večje finančne podpore Ukrajini in Evropska komisija je predlagala, da se v reviziji proračuna EU-ja prispeva več sredstev za financiranje dodatne porabe do leta 2027, vključno s 50 milijardami evrov nove pomoči Kijevu. Od začetka ruske vojne v Ukrajini je EU namenil Kijevu že 83 milijard evrov pomoči.

"Evropska unija bo še naprej zagotavljala močno finančno, gospodarsko, humanitarno, vojaško in diplomatsko podporo Ukrajini in njenim ljudem, dokler bo potrebno," je zapisano v skupni izjavi voditeljev EU-ja.

Najbolj glasna kritika podpore Ukrajini je Madžarska, ki se ji je z novo vlado v Bratislavi pridružila tudi Slovaška po vodstvom premierja Roberta Fica, kar pomeni, da madžarski premier Viktor Orban ni več osamljen v nasprotovanju obsežni pomoči Kijevu in sankcijam proti Rusiji.

Orban se je prejšnji teden v Pekingu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar je osupnilo evropske voditelje. Kasneje je dejal, da je strategija EU-ja s pošiljanjem denarja in vojaške opreme Ukrajini spodletela.

"Ukrajinci ne bodo zmagali na bojišču," je dejal in napovedal, da v sedanji obliki ne bo podprl revizije proračuna s 50 milijardami evrov pomoči za Kijev, a tudi ni povsem zavrnil te možnosti in namignil, da je vse stvar pogajanj.

Sorodna novica Fico napovedal, da bo Slovaška ustavila vojaško pomoč Ukrajini

Fica moti korupcija v Ukrajini

Po drugi strani je slovaški premier dejal, da je v Ukrajini endemična korupcija, zato je zahteval, da vsaka nova pomoč EU-ja vključuje jamstva, da sredstva ne bodo poneverjena. Že v četrtek je pred prihodom v Bruselj dejal, da bo Slovaška prenehala z vojaškimi dobavami.

"Ukrajina je med najbolj skorumpiranimi državami na svetu in zato obsežno finančno podporo pogojujemo z garancijami, da evropski denar ne bo poneverjen," je dejal Fico, ki se je tudi sam soočal z obtožbami o podkupovanju, leta 2018 pa je odstopil po množičnih protestih po umori raziskovalnega novinarja, ki je preiskoval korupcijo oblasti.

Bolgarski premier Nikolaj Denkov je pojasnil, da Orban in Fico nista zavrnila možnosti pomoči Ukrajini, ampak je bilo vprašanje, kako bo Evropska unija zagotovila, da se ta pomoč uporablja učinkovito.

211 miljard evro ruskega premoženja

Voditelji so visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella in komisijo pozvali, naj pripravita predlog zakonodajne podlage, ki bo omogočila uporabo v okviru zahodnih sankcij zamrznjenega ruskega premoženja za povojno obnovo Ukrajine.

Sorodna novica Američani in evropski voditelji osupli nad srečanjem Orbana s Putinom

Von der Leyen je zagotovila, da bo Bruselj predstavil konkreten predlog, ki se bo sprva osredotočil na to, kako uporabiti donose, ki jih imajo posamezne finančne institucije v EU od zamrznjenega ruskega premoženja. Tega je po trenutnih ocenah za okoli 211 milijard evrov, je povedala.

Predsednica komisije je sporočila še, da pripravljajo dvanajsti sveženj sankcij proti Rusiji. Bruselj si prizadeva omejiti prihodke Moskve, ki jih ima ta na področju izvoza diamantov v Evropo. Pri tem se močno usklajuje s partnerji v skupini G7, je povedala von der Leyen.

K sprejetju novega svežnja sankcij je že v četrtkovem videonagovoru voditelje članic pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ob tem je opozoril, da je treba cenovno kapico na rusko nafto revidirati, saj je "očitno, da ne deluje tako učinkovito", kot je bilo pričakovati ob njeni uvedbi. Po njegovih besedah je treba "zmanjšati kapico in okrepiti mehanizme za njeno uveljavljanje".

Zelenski je v luči prizadevanja Ukrajine za članstvo v EU-ju dejal, da je njegova država na dobri poti pri sprejemanju reform, potrebnih za začetek pogajanj o članstvu. Pričakuje, da bodo voditelji odobrili začetek pristopnih pogajanj. O tem bodo predvidoma odločali na decembrskem vrhu.

EU za sporazume s tretjimi državami glede migracij

Države članice Evropske unije so vse bolj enotne v tem, da je treba za boljše upravljanje migracij okrepiti sodelovanje s tretjimi državami, je dejal Michel in eden od načinov so celoviti sporazumi, kakršnega je EU sklenil s Tunizijo.

"Za omizjem je vse večje soglasje o tem, da je treba okrepiti sodelovanje s tretjimi državami, tudi v okviru celovitih sporazumov, ki vključujejo različna področja sodelovanja," je povedal o današnji razpravi voditeljev o upravljanju migracij.

Sorodna novica EU za hitrejši izgon prosilcev za azil, ki predstavljajo potencialno grožnjo

Von der Leyen je pojasnila, da celoviti sporazumi, ki si jih želi Bruselj skleniti s tretjimi državami, ne obsegajo zgolj področja migracij. Osredotočajo se na primer še na naložbe v infrastrukturo za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, pa tudi v izobraževanje.

Takšen sporazum je Bruselj julija sklenil s Tunizijo, ki je po navedbah predsednice von der Leyen že prinesel prve rezultate. Od sredine septembra, ko so na italijanskem otoku Lampedusa beležili rekordno število prihodov migrantov, se je število že zmanjšalo.

"Zdaj si prizadevamo za podoben sporazum z Egiptom, ki je zelo odprt za vzpostavitev tovrstnega celovitega partnerstva," je povedala.

Predsednica komisije je poudarila še pomen preprečevanja nezakonitih odhodov iz tretjih držav, zaradi česar je treba okrepiti zmogljivosti sosednjih držav za nadzor meja ter za iskanje in reševanje na morju.

Boriti pa se je treba tudi proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi. Komisija namerava na tem področju do konca novembra predstaviti zakonodajni predlog, saj je trenutno veljavna zakonodaja stara že 20 let. Okrepiti je treba še vračanje prebežnikov, ki so jim v EU-ju zavrnili prošnjo za azil, v države izvora, je povedala von der Leyen.