V želji, da bi Evropska unija postala še bolj konkurenčna, so predstavniki držav članic v petek na spomladanskem vrhu predlagali, da bi štirim temeljnim načelom Unije dodali še peto, prost pretok znanja.

V okviru tega bo Unija spodbujala prosto prehajanje raziskovalcev, študentov, znanstvenikov in univerzitetnih učiteljev. Poleg tega se bo Unija zavzemala za izboljšanje trga dela in delovnih pogojev za evropske raziskovalce ter za reformo šolstva.

EU sicer že zdaj spodbuja in financira programe za izmenjavo študentov, a kljub temu nekatere države zaostajajo na področjih izobrazbe, raziskovanja in razvoja.

Največ za razvoj namenijo na Švedskem
Leta 2006 so države Unije sicer povprečno vložile 1,86 odstotka BDP-ja v razvoj - prav toliko so vložile tudi leta 2005 in leta 2004, čeprav se je Unija zavezala, da bo skupni delež BDP-ja za razvoj do leta 2010 povečala na tri odstotke. Na Švedskem in Finskem so sicer delež že presegli (Švedska vlaga v razvoj 3,82 odstotka, Finska pa 3,45 odstotka), sledijo jima Nemčija, Avstrija in Danska z dvema odstotkoma BDP-ja za razvoj.

Zahodne države so tudi sicer tiste z največ znastveniki in strokovnjaki - na tem področju vodi Belgija, ki ima med svojimi delavci kar 7,9 odstotka znanstvenikov in inženirjev. Sledita ji Irska in Finska.