V letošnjem letu se je sprostila spletna domena .eu, ki je kmalu postala zelo priljubljena. Foto: EPA
V letošnjem letu se je sprostila spletna domena .eu, ki je kmalu postala zelo priljubljena. Foto: EPA

Nemalo je dogodkov in dejstev, ki so se zgodila, vseeno pa je EU najbolj obremenjen z institucionalno krizo zaradi nesprejete ustave, migracijami in tudi konkuriranjem drugim svetovnim supersilam. Bilo je tudi kar nekaj svetlih točk, saj se bo 1. januarja Unija širila na dve novi članici, Romunijo in Bolgarijio, razširilo pa se bo tudi evroobmočje, in sicer na Slovenijo, ki bo kot prva iz vala širitve v letu 2004 sprejela to valuto.

Konec tega leta Evropska unija vstopa tudi v leto, ko bo praznovala 50 let od svoje ustanovitve. Leta 1957 je bila namreč v Rimu podpisana Rimska pogodba, ob tej priložnosti pa se bo odvilo nemalo prireditev. Je okrogla obletnica morda tudi priložnost, da na stari celini zaveje nov veter?

M. K.

Politika se je na evropski ravni dogovorila, da se bodo poenotila vozniška dovoljenja, izdajati pa naj bi jih začeli po letu 2010. Pisanost Evrope lahko, kot kaže slika, prepoznamo tudi po dokumentih. Foto: European Community
Zaradi zastoja pri uvajanju schengenskega informacijskega sistema druge generacije bo zastal vstop novih članic v schenghen. S tem še posebej ni zadovoljna Slovenija, ki meni, da je izpolnila vse zahteve in da ni dopustno, da jih na drugi strani niso. Po optimističnih napovedih naj bi vstopili v prvi polovici 2008, če ne bo šlo vse po načrtih, pa še pozneje. Foto: EPA
EU vedno bolj bremenijo priseljenci iz revnejših predelov sveta. Največ jih je iz Afrike, najbolj na udaru pa so države Sredozemlja. EU ne najde učinkovite politike za boj proti nezakonitemu preseljevanju, prizori, ki jih dnevno pošiljajo fotoagencije, pa so žalostni in grozljivi. Foto: EPA
Da se EU ne more odločiti o nujnih stvareh, pa je kriva tudi institucionalna kriza. Ta je nastala ob zavrnitivi ustavne pogodbe. Od nje je odvisna tudi širitev; novi predlogi že prihajajo. Nova pogodba naj bi bila krajša, največji optimisti pa jo napovedujejo že za leto 2009. Foto: European Community
Naslednje leto bo Rimska pogodba, ki je ustanovila Evropsko skupnost, praznovala 50 let. Izoblikovan je že logo, ki se ga bo uporabljalo ob praznovanjih, mnogi pa upajo, da bo okrogla obletnica dala tudi nov zagon reformi povezave in med ljudmi dvignila zaupanje. Foto: European Community
Na čimprejšnji vstop v EU upa sosednja Hrvaška, katere članstvo pa je nejasno, saj naj bi se Evropa odpočila po veliki širitvi 2004 in po vstopu Romunije in Bolgarije. Težava je tudi z nesprejeto ustavo, Hrvati pa vstop vseeno optimistično pričakujejo leta 2009. Do EU-ja je hrvaška javnost sicer precej skeptična, saj vstop podpira manj kot polovica. Foto: EPA
EU je precej zaznamovala tudi peticija za enosedežni parlament, ki bi bil le v Bruslju in Strasbourgu. Švedska poslanka Cecille Mallström je bila pobudnica spletnega zbiranja podpisov, ki se jih je nabralo prek milijon. To pa je tudi številka, ki jo je predvidela Evropska ustava - če bi milijon evropskih državljanov podpisalo peticijo, bi jo morala komisija obravnavati. Vzrok za to je bilo predvsem drago preseljevanje med dvema sedežema parlamenta, ki stane evropske davkoplačevalce kar 200 milijonov evrov letno. Dodatno je to spodbudila tudi novica, da je mesto Strasbourg opetnajstilo Evropski parlament pri najemnini za parlamentarno dvorano. Foto: EPA
V letošnjem letu se je začel tudi svatbeni ples EU-ja in Rusije. EU potrebuje Rusijo, saj veliko energentov uvozi prav od tam, ne želi pa si ponovne krize, kot je bila na primer tista z Ukrajino in dobavo plina. Odnosi so zato zelo dobri, na vidiku pa je tudi podpis partnerstva, ki bi odprl sodelovanje na še več ravneh. Zapletlo se je s Poljsko, ki je na podpis dala veto, saj Rusija ne pusti, da bi tja izvažali svoje meso. Foto: EPA
Burne razprave so potekale glede opravljanja storitev prek meja. Do zdaj je za tuje ponudnike storitev veljala zakonodaja države izvora, zdaj pa bo veljala zakonodaja tiste države, kjer bodo storitev izvajali. Proti prvi možnosti so se odločno uprli sindikati, ki so organizirali proteste. Teh so se udeležili tudi slovenski sindikati. Foto: EPA
Po navodilih Bruslja naj bi se drastično znižale cene gostovanj v drugih državah, saj gre le za zaslužke operaterjev, s tem pa se ovira komunikacija med državljani. Foto: EPA
Mehčati se je začel odpor stare Evrope do delavcev iz novih članic. Bali so se, da bodo ti preplavili notranje trge dela. Omejitve ponekod še ostajajo, Velika Britanija, ki je, denimo, sprejela prek 500.000 Poljakov, pa se je odločila, da bo zaprla trg za Romunijo in Bolgarijo, saj je bil prvi zalogaj očitno prevelik. Slovenija se še ni odločila. Na fotografiji je stereotipen primer poljskega vodovodarja, ki je pomenil strah v glavah prebivalcev drugih držav. Poljska se je odločila, da ga bo uporabila kar v svoji turistični oglaševalski kampanji. Foto: EPA
Pozornost se je usmerila v tem letu na Balkan in trdi vizumski primež, v katerega je ujeta večina držav JV Evrope. EU se je s temi državami že začel pogajati, da se strogost pri pridobivanju vize za študente in akademike zmanjša. Pogajanja naj bi se končala do polovice leta 2007, to pa ni zadovoljilo predvsem makedonske civilne družbe, ki je stopila na ulice in protestirala proti vizam, ki jo omejujejo. Foto: EPA
EU ni pozabil niti svoje humanitarne naloge, saj še vedno namenja največ na svetu za odpravljanje razlik in zmanjševanje revščine. Foto: European Community
V EU z novim letom vstopata Bolgarija in Romunija. Mnogi menijo, da še nista pripravljeni in da sta prerevni. Drži, da bosta z vstopom postali najrevnejši članici, saj BDP na prebivalca Romunije ne dosega niti polovice slovenskega. Neizpolnjevanje pogojev je tudi ena izmed težav, z vstopom Romunije pa v EU vstopa tudi tri milijone Romov, katerih položaj ni urejen. Foto: EPA
Revni prebivalec Bolgarije. Foto: EPA