Po nizu kriznih sestankov zaradi dolžniških težav naj bi se voditelji tokrat osredotočili na spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest ter na opredelitev smernic za pripravo nacionalnih reformnih in proračunskih načrtov, ki jih morajo članice Evropski komisiji posredovati do sredine aprila.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je po današnjem srečanju socialnih partnerjev z vodilnimi predstavniki evropskih institucij povedal, da se vidijo znaki preobrata pri reševanju krize v območju evra ter da je ukrepanje na evropski in nacionalni ravni obrodilo sadove.

To je podkrepil z besedami, da se danes ne govori več veliko o propadu evra, in z dejstvom, da pritiski finančnih trgov na države, kot sta Italija in Španija, popuščajo. Vseeno pa Unija po njegovih zagotovilih ni zaspala na lovorikah in je pripravljena na nadaljnje ukrepanje. Voditelje članic je pohvalil za njihov politični pogum v času krize. Evropa je vzela usodo v svoje roke in s težavnimi ter nepriljubljenimi ukrepi postopno dosegla rezultate, je dejal.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je povedal, da krize v območju evra sicer še ni konec, vendar pa dogodki zadnjih tednov odpirajo prostor, da se poudarek z gašenja požara prestavi na strukturne reforme in ukrepanje za dolgoročno rast.
"Slovenijo čakajo težki koraki"
Slovenski premier Janez Janša, ki se vrha udeležuje prvič v novem mandatu, je ob prihodu na zasedanje ocenil, da je kriza v območju evra vsaj za zdaj stabilizirana, vendar pa slika ni enaka za vse države. Po njegovih besedah kar nekaj držav čakajo še nekateri težki koraki in Slovenija je med njimi. "Bo pa vsekakor to delo lažje, če bo manj te splošne nestabilnosti v naši okolici," je menil.

Najpomembnejše dejanje na tokratnem vrhu bo po Janševih besedah podpis medvladne pogodbe o fiskalnem paktu, ki je po njegovih besedah daleč najpomembnejši posamičen korak k stabilizaciji razmer v območju evra in terja močno zavzetost članic unije, tudi Slovenije.

Pogodbo, ki jo bodo voditelji, z izjemo britanskega in češkega, podpisali v petek, je kot pomemben korak k Uniji stabilnosti izpostavila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

O grškem napredku
Že pred začetkom vrha so o Grčiji, ki je sicer še vedno žarišče krize, v Bruslju govorili finančni ministri držav z evrom. Slovenijo je na zasedanju evroskupine zastopal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec. Ministri so ugotovili, da je Grčija v zadnjih tednih dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju dogovorjenih zavez na področju varčevalnih in reformnih ukrepov, ki so bile pogoj za novo pomoč.

A za dokončno odobritev drugega programa javne pomoči v vrednosti 130 milijard evrov sta pogoj še uspešna operacija odpisa dolga z visoko udeležbo zasebnih upnikov in pozitivna ocena glede kakovosti uresničevanja predhodno sprejetih varčevalnih in reformnih ukrepov. Evroskupina je ocenila, da grška ponudba zasebnim upnikom vsebuje dovolj privlačne in edinstvene pogoje, da se bodo ti nanjo odzvali v velikem številu. V ta namen je predhodno odobrila tudi 30 milijard evrov vredni javni prispevek k odpisu dolga s strani zasebnih upnikov.

Gre za 24-mesečne obveznice začasnega sklada za zaščito evra, ki jih bodo v okviru odpisa dolga prejele sodelujoče banke in zavarovalnice kot neke vrste "sladkorček", s katerim so jih države območja evra oktobra lani prepričale o prostovoljnem odpisu dolga. To pa ni bila edina dobra novica danes v povezavi z Grčijo. Mednarodno združenje za izvedene finančne instrumente je namreč ocenilo, da prostovoljni delni odpis dolgov Grčije od zasebnih upnikov ne predstavlja kreditnega dogodka, ki bi upravičil izplačilo zavarovanj kreditnega tveganja.
Van Rompuy brez konkurence
Eno prvih dejanj voditeljev danes je bila sicer izvolitev predsednika Evropskega sveta za prihodnji dve leti in pol, do konca novembra 2014. Na ta položaj so še drugič imenovali Belgijca Van Rompuya, ki je bil tudi edini kandidat. Van Rompuya so voditelji tudi povabili, naj postane še prvi stalni predsednik vrha območja evra. Povabilo je sprejel.

Ena izmed najpomembnejših odločitev, ki se pričakujejo od tokratnega dvodnevnega vrha, je, da bo Srbija dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju.

Po zapletih v zadnjih dneh zaradi zadržkov Romunije je premier Janša ocenil, da zdaj ovir za Srbijo ni več. Da Romunija nima več težav s privolitvijo v podelitev statusa kandidatke Srbiji, naj bi nakazal tudi romunski predsednik Traian Basescu.

Dodelitev statusa kandidatke Srbiji po Janševih besedah ni pomembna samo za Srbijo, temveč tudi za regijo in EU, saj je to pozitiven signal za bodoče kandidatke, ki čakajo v vrsti. Premier upa, da bo ta korak prispeval tudi k hitrejšemu reševanju odprtih dvostranskih vprašanj med Srbijo in Kosovom.