Pisne zaveze so nujne, ker je Grčija z enostransko napovedjo referenduma zlorabila zaupanje. "Enostransko najavo referenduma smo občutili kot zlorabo našega zaupanja ... To zaupanje je treba obnoviti," je dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Najava referenduma je po njegovih besedah postavila pod vprašaj zavezanost Grčije k izvedbi oktobrskega dogovora, ki pa je nujna tako za izplačilo šestega obroka posojil v okviru lani dogovorjene pomoči kot za drugo pomoč državi. "Ključno je obnoviti socialno pogodbo med Grki in preostalimi članicami območja evra, zato je potrebno pisno potrdilo," je še dejal Rehn.

Vodja glavne grške opozicijske stranke, desnosredinske Nove demokracije Antonis Samaras, je izrazil užaljenost zaradi zahteve po pisnem potrdilu. Dejal je, da je dogovor pripravljen spoštovati, a nakazal, da se k temu "iz nacionalnega ponosa" ne bo pisno zavezal.
Pozdravili napredek, ampak ...
Sicer pa so se v ponedeljek v Bruslju zbrali finančni ministri evroobmočja in iskali rešitev za evropsko dolžniško krizo, ki jo zaznamujeta še politično vrenje v Grčiji in Italiji. Ministri so pozdravili napredek pri oblikovanju vlade narodne enotnosti v Grčiji, kot pogoj za izplačilo šestega, osem milijard evrov vrednega posojila Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, pa so zahtevali pisno podporo nove vlade svežnju za rešitev evra, ki so ga voditelji držav članic dosegli na zasedanju oktobra.

Evropa kritična do grških potez
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je povedal, da bo Grčija dobila nov obrok pomoči, če se bo prehodna vlada narodne enotnosti jasno zavezala k izvedbi zahtevanih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. "Mogoče je, da bo šesti obrok izplačan še v novembru, a le če dobimo jasne in neizpodbitne zaveze nove vlade," je bil odločen komisar, ki je ob tem povedal še, da je bilo enostransko naznanilo referenduma zloraba zaupanja partnerjev v območju evra, ki se ne sme ponoviti.

Vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker je pojasnil, da bodo ministri šesti obrok Grčiji po vsej verjetnosti potrdili na telefonski konferenci, kot pred njim Rehn pa je tudi on kritiziral neodgovornost grške politike, toda ob tem izrazil zadovoljstvo, da je po mesecih pedagoških prijemov grška politika le dojela potrebo po narodni enotnosti glede programa pomoči, kar bi se sicer moralo zgoditi že pred meseci.

Kot je za Radio Slovenija iz Bruslja poročala Erika Štular, so se ministri dogovorili tudi, da se bo v Atene v kratkem vrnila trojka opazovalcev, ki nadzira izvajanje ukrepov. Izrazili so tudi upanje, da bo drug program pomoči za Grčijo, ki je vreden 130 milijard evrov, vključno z dogovorom o odpisu dolga, stekel do konca leta.

Od Italije ne bodo zahtevali oblikovanja prehodne vlade
Ministri so razpravljali tudi o razmerah v Italiji in mehanizmu za okrepitev sklada za stabilnost evra. Pozdravili so napovedane spremembe v italijanskem pokojninskem sistemu in na trgu dela ter obljubo o uravnoteženju proračuna v naslednjih dveh letih, dogovorili pa so se tudi, da bo Evropska komisija v Rim poslala skupino za spremljanje uresničevanja teh ukrepov. Jean-Claude Juncker je povedal, da Unija ne bo pozvala k vladi narodne enotnosti kot v Grčiji, saj Italija ni vključena v program finančne pomoči.

Dve možnosti za krepitev EFSF-ja
Tudi zaradi bojazni, povezane z Italijo, v Uniji pospešeno pripravljajo okrepitev sklada za stabilnost evra s 440 na 1.000 milijard evrov brez povečanja poroštev članic območja skupne evropske valute. Odločitev o krepitvi posojilne sposobnosti, o pravnih in operativnih vidikih krepitve naj bi sprejeli do konca novembra, izvedena pa naj bi bila decembra.

Za krepitev sklada obstajata dve možnosti. Prva predvideva delno zavarovanje tveganj, tako da bi EFSF delno jamčil za državne obveznice ranljivih članic območja evra, druga pa predvideva vzpostavitev enega ali več sovlagateljskih skladov (Co-Investment Funds - CIF), s čimer bi s kombinacijo javnega in zasebnega financiranja privabili zasebni kapital in tako omogočili povečanje sredstev EFSF-ja. Tako bi lahko dokapitalizirali tudi banke.

V Bruslju danes še ministri celotne Unije
Danes se bodo ministrom evrskega območja pridružili tudi kolegi iz drugih članic, govorili pa bodo o krepitvi bančnega sistema, ki za utrditev sistemskih bank po izračunih pristojne agencije potrebuje več kot 100 milijard svežega kapitala in o davku na finančne transakcije, ki še nima podpore vseh držav članic.