Agencija Reuters je poročala, da so se Nemčija, Francija in Evropska unija že seznanile z Venizelosovo trditvijo, da grškega referenduma o varčevalnih ukrepih zagotovo ne bo. "Venizelos je obvestil svoje sogovornike, da je ideja, da bi izpeljali referendum, preteklost," so sporočili z grškega finančnega ministrstva.

Papandreuja čaka glasovanje o zaupnici
Grški premier Jorgos Papandreu, ki se je po napovedi referenduma o najnovejšem reševalnem načrtu za Grčijo znašel v središču pozornosti evropske in svetovne javnosti, je po četrtkovem pritisku evropskih partneric že nakazal možnost opustitve referenduma in začel pogovore z opozicijo pri sodelovanju o najnujnejših ukrepih. A prava preizkušnja ga čaka danes, ko bo parlament glasoval o zaupnici njegovi vladi.

Za glasovanje o zaupnici vladi se je Papandreu odločil zaradi padanja podpore reformam njegove vlade in ukrepom za rešitev dolžniške krize v Grčiji tako med prebivalci kot v opoziciji. Ali bo premier zaupnico dobil, še vedno ni jasno, saj so mu podporo v zadnjih dneh odtegnili tudi nekateri poslanci lastne vladajoče socialistične stranke, vse glasnejši pa so tudi pozivi k odstopu in oblikovanju prehodne vlade narodne enotnosti.

Opozicija zahteva Papandreujev odstop
Opozicijski voditelj Antonis Samaras je pozval k predčasnim volitvam, nato pa s svojimi poslanci dramatično zapustil sejo parlamenta. "Sprašujem se. Gospod Papandreu je skoraj uničil Grčijo in Evropo, evro, mednarodne borzne trge, svojo stranko in s tem dosegel kaj? Da bi lahko izsiljeval opozicijo in grško javnost? Ali da bi dosegel to, kar sem napovedal že pred dnevi: da bi mi reševalni načrt sprejeli kot edini ustrezen?" se je spraševal Samaras.

Zaradi vseh teh pozivov je Papandreu med razpravo v parlamentu v četrtek povedal, da referendum sam po sebi nikoli ni bil cilj in da imajo še dve drugi možnosti - volitve, ki bi po njegovem mnenju pomenile bankrot za državo ali pa dogovor v parlamentu. Ob tem je povedal še, da se je pripravljen odpovedati položaju predsednika vlade, in pojasnil, da se je za to odločil po pogovoru z ministrskim zborom v zameno za njihovo podporo na današnjem glasovanju o zaupnici vladi.

Po polnoči bo jasno, kakšna bo usoda vlade
Glasovanje o zaupnici se bo, kot je v Grčiji tradicija, začelo ob polnoči, poslanci pa bodo glasovali posamično, in sicer tako, da bo vsak z glasnim "da" ali "ne" izrazil svojo odločitev. Papandreu v 300-članskem parlamentu potrebuje podporo najmanj 151 poslancev, njegova stranka pa zaseda 152 sedežev.

Razkol v vladajoči stranki je bil jasno viden, ko je finančni minister Evangelos Venizelos dejal, da mora Grčija nujno odstopiti od referenduma in da mora storiti vse, kar je v njeni moči, da pomiri mednarodne partnerje in sprejme načrt za rešitev Grčije in evrsko območja.

Grčija mora sprejeti zahteve mednarodne skupnosti
Če želi Grčija poravnati svoje dolgove in se izogniti bankrotu, mora sprejeti zahteve, ki so vezane na mednarodno pomoč Mednarodnega denarnega sklada in Evropske unije. Trdi pogoji, povezani z ostrimi varčevalnimi ukrepi, so med prebivalstvom naleteli na veliko nezadovoljstvo in so sprožili val stavk in protestov.

Slovenski premier Borut Pahor je na tiskovni konferenci po četrtkovi seji vlade povedal, da Slovenija ne bo izplačala šestega obroka posojila Grčiji v višini 29 milijonov evrov, če Atene ne bodo dale zadostnih zagotovil za rešitev dolžniške krize. Slovenija je doslej v okviru mehanizma finančne pomoči Grčiji v petih obrokih izplačala 233 milijonov evrov. Pahor pa je zagotovil, da so posojila v okviru pomoči Grčiji zavarovana, zato ta dolg ne more biti odpisan.