Papandreu je na torkovem izrednem sedemurnem zasedanju vlade povedal, da se mora vlada o spremembah posvetovati z grškim ljudstvom in da bi referendum zagotovil jasen mandat vladi za sprejetje varčevalnih ukrepov, ki jih zahtevajo druge države članice evrskega območja, njegov predlog pa so ministri soglasno podprli. "Referendum bo prinesel jasen mandat in jasno sporočilo v Grčiji in zunaj nje o naši odločenosti slediti evropski poti ter vztrajati pri evru," je po zasedanju povedal premier Papandreu.
Tiskovni predstavnik vlade Elias Mossialos je po zasedanju povedal, da je vladni kabinet, čeprav nekateri ministri o možnosti referenduma niso vedli vse do Papandreujeve napovedi, izrazil podporo referendumu, ki naj bi ga izpeljali decembra. "Referendum bomo izpeljali čim hitreje, takoj ko bodo oblikovane glavne smernice novega reševalnega svežnja," je še povedal.
Atene znova zatresle finančne trge
Opozicija za predčasne volitve
Papandreu tako kljub pritiskom in številnim pogovorom z več evropskimi kolegi vztraja, da referendum o reševalnem svežnju v Grčiji bo, v petek pa kljub številnim kritikam tako v opoziciji kot tudi v svojih vrstah pričakuje zaupnico v parlamentu. Opozicija je pred glasovanjem o zaupnici pozvala k predčasnim volitvam, saj bi lahko referendum po njihovem mnenju ogrozil grško članstvo v Evropski uniji.
Unija odločena, da bo izpeljala dogovor
Napoved, da naj bi prezadolžena Grčija o celovitem svežnju za rešitev evra odločala na referendumu, je povzročila šok in preprečila načrte Evropske unije, da bi na zasedanju voditeljev G20 predstavila prepričljiv skupen načrt in pritegnila vlagatelje iz drugih delov sveta. Da bo Unija vztrajala pri ukrepih, dogovorjenih na nedavnem bruseljskem vrhu, vztrajno zagotavljata predsednika evropskega sveta in Komisije, Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso, ki zaupata Grčiji, da bo ukrepe uresničila, saj so zanjo najboljša rešitev.
Odločenost, da je treba načrt, ki predvideva novih 100 milijard evrov posojila in odpis 50 odstotkov grškega dolga, ob tem pa zahteva nove stroge varčevalne ukrepe, nižanje plač in pokojnin ter odpustitev številnih javnih uslužbencev, uveljaviti čim prej, sta v telefonskem pogovoru izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.
"Francija in Nemčija sta prepričani, da bo dogovor zagotovil Grčiji pot nazaj k trajnostni rasti," sta Merklova in Sarkozy zapisala v skupni izjavi, predsednik Sarkozy pa je dodal še: "Napoved premierja Papandreuja je presenetila vso Evropo, a Francija vztraja, da je v četrtek soglasno sprejeti načrt edini mogoči način za rešitev grškega dolžniškega vprašanja."
Krizni sestanek v Cannesu
Da težav v evrskem območju ni konec, pa potrjuje tudi krizni sestanek v Cannesu, kjer se bosta Merklova in Sarkozy še pred četrtkovim srečanjem skupine G20 pogovarjala s predstavniki evropskih institucij, Mednarodnega denarnega sklada in Grčije. Razlog za izredne pogovore je iskanje načina za čimprejšnjo uveljavitev pred dnevi sprejetega dogovora o dodatnih 130 milijardah pomoči Grčiji in 50-odstotnem odpisu dolgov, pa tudi napoved grškega referenduma.
Vodja evroobmočja, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je dejal, da bi, če bi Grki na referendumu zavrnili reševalni načrt, to pomenilo bankrot države. "Vse bo odvisno od tega, kako bo vprašanje formulirano in o čem bodo Grki dejansko odločali," je povedal.
Napoved referenduma zamajala trge
Kot je za Radio Slovenija poročala bruseljska dopisnica Erika Štular, so po napovedi grškega premierja o morebitnem referendumu največ izgubile delnice francoskih bank, ki so močno vpete v kreditiranje grškega gospodarstva. Samo delnice banke Societe Generale so padle za kar 16 odstotkov, nič bolje pa se ni godilo evru, ki je v primerjavi z dolarjem izgubil precej vrednosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje