Dogovor, ki so ga po dolgem zasedanju sklenili voditelji, predvideva dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Grški dolg se bo zmanjšal na 120 odstotkov
Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in privolitvi bank v 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic se bo grško dolžniško breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar naj bi predstavljalo vzdržno raven.

Članice območja evra in Mednarodni denarni sklad (IMF) bodo Grčiji v drugem svežnju v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bo javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za privolitev bank v odpis vrednosti grškega dolga.

Banke so skozi zamenjavo obstoječih obveznic z novimi z daljšo ročnostjo in nižjo zahtevano donosnostjo privolile v 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic, kar po besedah nemške kanclerke Angele Merkel predstavlja dejansko še precej večjo neto izgubo za zasebne upnike. Govori se o izgubi nad 70 odstotkov, medtem ko je bila v dogovoru iz 21. julija le 21-odstotna. Prispevek bank je ocenjen na okoli 100 milijard evrov.

Večja bo tudi posojilna sposobnost EFSF-ja
Voditelji so se dogovorili tudi za okrepitev posojilne sposobnosti EFSF-ja na okoli 1.000 milijard evrov skozi uporabo dveh orodij - EFSF-jevega zavarovanja tveganj za nove vlagatelje v državne obveznice območja evra in posebnih skladov za financiranje EFSF-ja, v katere naj bi se ob vlogi IMF-a stekala tudi sredstva hitro rastočih držav.

Najprej, že na vrhu celotne Evropske unije, so voditelji dosegli dogovor o dokapitalizaciji bank. Vrh EU-ja se je dogovoril o potrebi po znatno večjem, devetodstotnem, deležu najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) ob upoštevanju tržne vrednosti naložb v državne obveznice članic območja evra na datum 30. septembra letos. Ta delež mora biti na voljo od 30. junija prihodnje leto. Ureditev je začasna in izjemna.

Nato pa je Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju na spletni strani objavila prvo in okvirno oceno, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov.

Zaveza za krepitev gospodarskega upravljanja
Voditelji so se zavezali tudi k nadaljnji krepitvi gospodarskega upravljanja. Do konca 2012 naj bi tako članice območja evra v zakonodajo, če je mogoče, na ustavni ravni vnesle določila o izravnanem proračunu, okrepila pa se bo tudi vloga Evropske komisije pri nadzoru nad državnimi proračuni. Države so se zavezale, da se bodo pri spoštovanju javnofinančnih pravil držale priporočil komisije.

Vsaj dvakrat na leto naj bi se po novem srečeval vrh območja evra pod vodstvom predsednika, ki bo ločen od predsednika Evropskega sveta. Ta bo o sklepih redno obveščal nečlanice območja evra. Okrepila se bo tudi vloga evroskupine pri tesnejšem usklajevanju gospodarskih in fiskalnih politik. Če bo novi vodja evroskupine stalni predsednik z uradom v Bruslju, se bodo voditelji odločili ob izteku mandata Jeana-Clauda Junckerja.

Pozitivni odzivi z vseh strani
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je povedal, da so voditelji našli vzdržno rešitev za grško krizo in dosegli pomemben dogovor o okrepitvi posojilne sposobnosti EFSF-ja. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je ob teh sklepih izrazil prepričanje, da bo ves svet z olajšanjem dočakal doseženi dogovor, saj bi v odsotnosti dogovora lahko sledila katastrofa. Meni, da so našli velikopotezno in verodostojno rešitev.

Dogovor sta pozdravila tudi prva dama IMF-a Christine Lagarde, ki ga je označila za pomemben napredek, in predsednik ECB-ja Jean-Claude Trichet. Ta je dejal, da gre za izjemno pomembne odločitve, ki pa bodo terjale še veliko dela. Najbolj zadovoljen pa je bil seveda z rezultatom vrhov grški premier Jorgos Papandreu, ki je dejal, da se za Grčijo začenja nova era.

Pahor: Zelo pomemben je dogovor o Grčiji
Premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle, je izrazil mnenje, da je "rezultat zasedanj evropskih voditeljev morda celo presegel pričakovanja", čeprav nihče ne more reči, da je z današnjim sestankom konec dolžniške krize v območju evra. Kot zelo pomemben je izpostavil dogovor o Grčiji, češ da je "popolnoma jasno, da bi bankrot Grčije pomenil resno, verjetno zelo resno nevarnost za celotni evropski bančni sistem".

Pahor je izpostavil tudi, da so tokratni sklepi prvi dokument, v katerem sta izrecno omenjeni Španija in Italija. To po njegovih besedah kaže na to, da se voditelji vlad in držav območja evra zavedajo, da se strukturne težave pojavljajo v številnih državah in da jih je mogoče odpravljati samo z resnimi reformami.

Slovenija je z zavrnitvijo pokojninske in drugih reform po Pahorjevem mnenju zamudila priložnost za mehek prehod skozi dolžniško krizo. Kljub temu se je po njegovih besedah ne omenja kot problematične države, a ključno je, da se ne zadolži čez okvire, ki bi jo spravili v tabor tveganih držav.