Vodja evroskupine in luksemburški premier Jean-Claude Juncker je poudaril, da končne odločitve o prispevku bank ne pričakuje pred vrhom območja evra v sredo, ki naj bi po nizu sestankov ta konec tedna ter vrhoma EU-ja in območja evra v nedeljo dokončno potrdil celostni odziv na krizo.

Julija je vrh območja evra dosegel dogovor, da bi zasebni sektor pri drugi pomoči Grčiji sodeloval z odpisom dolgov, ki bi zanj pomenil 21-odstotno neto izgubo. Evroskupina naj bi se v petek strinjala, da je treba ta delež povečati na najmanj 50 odstotkov. Da bi ublažili šok, ki ga bo ta korak pomenil za banke, v EU-ju pripravljajo usklajeno dokapitalizacijo evropskih bank, kar je tudi osrednja tema sobotnega zasedanja finančnih ministrov Unije, ki se ga udeležuje tudi državna sekretarka na slovenskem finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

Sto milijard dokapitalizacije
Finančni ministri so načeloma podprli dokapitalizacijo evropskih bank v višini 100 milijard evrov in obstaja precejšnje soglasje o potrebi po bistveno višjem deležu najbolj kakovostnega kapitala bank, ki naj bi od 30. junija 2012 znašal devet odstotkov.

Strinjali so se, da so "ukrepi za povrnitev zaupanja v bančni sektor nujni" in "bistven del širšega svežnja". Najbolj pereči vprašanji v razpravi naj bi bili, kolikšen naj bi bil ta delež in od kdaj naj bi začel veljati.

Po načrtu Evropske agencije za nadzor v bančnem sektorju (EBA) bi morale imeti banke devet odstotkov deleža najbolj kakovostnega kapitala (core tier 1) po upoštevanju izgub na račun lastniška dolga ranljivih članic območja evra, medtem ko je bil pri julijskih stresnih testih ta prag določen pri petih odstotkih.

Banke je treba pripraviti na šok, ki bi ga doživele ob povečanju njihovega prispevka pri drugi pomoči Grčiji - te naj bi z odpisom dolgov utrpele najmanj 50-odstotno neto izgubo.

Finančni ministri se načeloma strinjajo, naj usklajena dokapitalizacija evropskih bank temelji na postopnem pristopu - najprej naj banke uporabijo zasebne vire na trgu, nato državna sredstva in šele v skrajnem primeru naj se uporabi začasni mehanizem za zaščito evra (EFSF). 100-milijardni dokapitalizaciji sta po navedbah virov najostreje nasprotovali Italija in Španija, češ da je predraga.

Evrska kriza resno ogroža vsa evropska gospodarstva
Britanski finančni minister George Osborne, čigar država ni članica območja evra, je danes poudaril, da je dolžniška kriza v območju evra resnična nevarnost za vsa evropska gospodarstva, tudi britansko. Povedal je, da bodo ministri govorili o celostni rešitvi krize, saj da ne bodo dovolj le kratkoročni ukrepi, ki držijo le nekaj tednov, temveč je potrebna dolgoročna rešitev, ki bo pomagala evropskim gospodarstvom.

V Bruslju bo popoldne še en sestanek finančnih ministrov v območju evra, na katerem naj bi se posvetili omenjenemu povečanemu prispevku zasebnega sektorja pri zmanjševanju dolžniškega bremena Grčije.

Zelena luč novemu izplačilu Grčiji
V petek je evroskupina kljub zaskrbljenosti predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF-a nad razmerami v državi prižgala zeleno luč za izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov sedemindvajseterice ocenil, da je petkova odločitev "zelo dober, pozitiven in konstruktiven korak" ter da je zdaj treba izvesti nadgrajen dogovor z 21. julija.

Pri tem je poudaril, da Grčija v nobenem primeru "ni osrednja težava za območje evra". "Zdaj gre za to, da je treba sprejeti bolj splošno in konstruktivno odločitev za območje evra kot celoto," je sklenil grški minister.