Voditelji 27 članic EU-ja so v Bruslju dosegli dogovor o dokapitalizaciji bank, ki bodo morale imeti po 30. juniju 2012 devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala v zaščito pred šoki. Ta ureditev bo začasna.

Voditelji EU so dosegli "konsenz o bančnem svežnju", v katerem se strinjajo, da so "ukrepi za povrnitev zaupanja v bančni sektor nujni".

Ti ukrepi se nanašajo na potrebo po zagotovitvi srednjeročnega financiranja bank v izogib kreditnemu krču in za zaščito kreditnega toka v realno gospodarstvo ter potrebo po krepitvi kakovosti in količine kapitala bank za zaščito pred šoki, kot je izguba zaradi odpisa grškega dolga.

V izjavi vrha EU piše, da obstaja "širok dogovor" o potrebi po bistveno višjem - devetodstotnem deležu najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) po upoštevanju tržne vrednosti naložb v državne obveznice članic območja evra na datum 30. septembra letos. Namen je, da se ustvari varnostni blažilec, ki ga upravičujejo "izjemne okoliščine".

Glavne točke dogovora na vrhu so:
- evropske banke morajo zbrati za 100 milijard evrov svežega kapitala, s katerim bi se zavarovale pred morebitnimi izgubami v zadolženih državah. Po načrtu bodo za dokapitalizacijo bank poskrbele vlade, EFSF in zasebni vlagatelji;
- evropskemu mehanizmu za finančno stabilnost bo dana večja moč, čeprav še ni povsem dorečeno, s kakšnimi pooblastili. V ESFS-ju je trenutno 440 milijard evrov, s štirikratno večjo vsoto pa bi se povečala "varnostna mreža", s katero bi bilo mogoče "ujeti" tudi velikana, kot je Španija ali Italija;
- grški upniki bodo zaprošeni, da odpišejo več kot 21 odstotkov dolgov, če so privolili do zdaj. Če bi se odpisala polovica dolga Grčije, bi se močno zmanjšala verjetnost enostranskega državnega bankrota.

Po vrhu sledi tehnično delo
"Približujemo se resnici. Danes moramo sprejeti oprijemljive odločitve, a nedvomno se ne bomo dogovorili o vsem do potankosti," je pred začetkom vrha dejal vodja evroskupine in luksemburški premier Juncker.

S to izjavo je Juncker potrdil, kar so predtem nakazali v Evropski komisiji - popolnega dogovora zelo verjetno ne bo, temveč se bo po vrhu nadaljevalo tehnično delo.

Da popolnega dogovora ni pričakovati, je potrdila tudi nemška kanclerka. "Še vedno je veliko vprašanj, ki jih je treba rešiti, in pogajanj, ki jih bo treba opraviti. Delo torej še ni končano," je dejala Merklova ob prihodu na zasedanju, potem ko ji je bundestag dal mandat za pogajanja o krepitvi začasnega sklada za zaščito evra (EFSF).

Nemški parlament je Merklovi z veliko večino podelil mandat za pogajanja o dodatni krepitvi začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF). Od 596 poslancev so za mandat kanclerki glasovali 503. Merklova je tako na odločilni vrh v Bruslju pripotovala s široko podporo parlamenta.

Pred glasovanjem se je Merklova odločno zavzela za Evropo s strožjimi pravili. "Evropa mora postati unija stabilnosti," je pozvala navzoče in dodala, da je treba postaviti zaščitni zid.

Razhajanje med Sarkozyjem in Merklovo
Glavno razhajanje je med ključnima članicama EU-ja in evrskega območja, Nemčijo in Francijo. Francija je upala, da bo Evropska centralna banka (ECB) podprla EFSF s posojili, ki bi lahko povečali vrednost sklada vse do treh bilijonov evrov. Ideji odločno nasprotuje Nemčija s kanclerko Merklovo na čelu.

Namesto tega naj bi se voditelji strinjali, da EFSF izda garancije vlagateljem in bankam posojilodajalkam v državah v težavah (npr: Italija, Španija). Med Parizom in Berlinom tudi ni enotnosti glede višine odpisa grških dolgov. Merklova pričakuje, da se bodo upniki odpovedali 50-60 odstotkom, čemur pa nasprotuje ECB.

Kaj če dogovora ne bo?
Voditelji držav, ki niso članice evrskega območja, se bojijo, da bi imel enostranski bankrot Grčije pogubne posledice za evro in tudi valute preostalih članic EU-ja. Francoski premier Francois Fillon je napovedal, da če vrh v sredo propade, da bi to"lahko potisnilo Evropsko unijo na neznano ozemlje". Po mnenju finančnih analitikov je prihodnost evra odvisna od pripravljenosti na tveganje nemške vlade, ki nosi večino kreditnega bremena ob reševanju evra.

EU je že sprejela dva rešitvena svežnja za Grčijo in enega za Portugalsko ter Irsko, toda evrski finančni trgi še vedno ostajajo nemirni in nepredvidljivi.