Tako je nakazal, da je pripravljen odstopiti od namere za izvedbo referenduma, ki je šokirala finančne trge in sprožila ostre odzive svetovnih voditeljev.

Papandreu je na izrednem zasedanju vlade v Atenah nakazal, da je bil referendum izhod iz situacije, ko se je zdelo, da načrt za rešitev evra znotraj Grčije ne uživa podpore. "Imeli smo dilemo - ali široka podpora ali referendum. Že včeraj sem dejal, da če bi imeli široko podporo, ne bi potrebovali referenduma," je izjavil.

"Veseli me, da je vsa ta razprava vsaj veliko ljudi spravila k pameti," je ob tem dejal Papandreu in napovedal pogajanja z voditeljem opozicijske stranke Nova demokracija Antonisom Samarosom. Skupaj bodo predstavniki opozicije in koalicije preučili možnost prihodnjih korakov na temelju širokega konsenza.

Ne predčasnim volitvam
Ob tem pa je Papandreu izpostavil prepričanje, da predčasne volitve niso pravi odgovor na trenutno situacijo. "Volitve kot rešitev, danes in v tem trenutku, bi pomenile veliko večjo nevarnost bankrota in izstopa iz območja z evrom," je dejal svojim ministrom.

V nagovoru parlamentu, ki je sledil srečanju vlade, pa je Papandreu poudaril, da rešilni načrt EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki vključuje tudi precejšnje sodelovanje zasebnih upnikov, predstavlja mejnik v zgodovini Grčije in predstavlja novo orodje za gradnjo njene prihodnosti. To je največji rešilni sveženj, kar ga je kadar koli dobila katera koli država, je še spomnil.

Negotova prihodnost premierja
Ob tem prihodnost Papandreuja še naprej ostaja negotova. Sam odstop s položaja premierja sicer zavrača, a pripravljalo naj bi se oblikovanje prehodne tehnične vlade, o vodenju katere naj bi pogovori tekli z nekdanjim podpredsednikom Evropske centralne banke Lucasom Papadimosom. K oblikovanju prehodne vlade je pozval tudi Samaras, katerega stranka ima 85 sedežev v 300-članskem grškem parlamentu.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Papandreu danes že prek telefona govoril s Samarasom, pogovor pa je tekel o prehodni vladi. Zvečer naj bi pogovore nadaljevala.

Napoved grškega premierja, da bodo o celovitem dogovoru za rešitev evra, ki so ga pretekli teden dosegli evropski voditelji, na referendumu odločali grški volivci, je v preteklih dneh potopila borze. Besni so bili tudi evropski voditelji; nemška kanclerka Angela Merkel in francoski premier Nicolas Sarkozy sta poudarila, da Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra.

Načrt za rešitev evra, sprejet pretekli teden, vključuje dogovor z bankami za znaten odpis grškega dolga, dokapitalizacijo bank in krepitev reševalnega sklada za preprečitev širjenja krize.

Ob prispevku iz javnih sredstev v višini 130 milijard evrov in privolitvi bank v 50-odstotni odpis nominalne vrednosti grških državnih obveznic bi se grško dolžniško

breme s 160 odstotkov do 2020 zmanjšalo na 120 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Finančno moč začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) bi okrepili s 440 na 1.000 milijard evrov, predvidena je dokapitalizacija evropskih sistemskih bank, po prvih ocenah v višini 106 milijard evrov.

Denar do sredine decembra
Iz virov blizu grške vlade se je izvedelo, da ima Grčija dovolj denarja do sredine decembra. Grčija bi morala novembra prejeti naslednji obrok posojila za osem milijard evrov, a so evropski voditelji zagrozili, da izplačila ne bo, če Atene ne bodo spoštovale svojih zavez do evrskega območja.