Premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle, je po seji vlade zatrdil, da je ministru za finance Francu Križaniču naročil, naj v začetku prihodnjega tedna evropskim finančnih ministrom pove, da je Slovenija zadržana do izplačila šeste tranše posojila Grčiji, če ne bo jasnih pojasnil, kako bodo Grki ravnali glede dolžniške krize.

Slovenija je do zdaj Grčiji izplačala 233 milijonov evrov, šesta tranša pa bi bila 29 milijonov evrov. "S srede na četrtek smo se 11 ur pogovarjali in pogajali, tudi s privatnim sektorjem, da bi preprečili bankrot Grčije. Zato smo bili vsi evropski voditelji neprijetno presenečeni ob napovedi referenduma. Od te točke ni več vrnitve nazaj, da bi stvari popravljali," pojasnjuje Pahor.

Posojila so zavarovana
Spomnil je tudi na to, da smo za Nemčijo in Nizozemsko tretje gospodarstvo v EU-ju, ki je najbolj odvisno od izvoza. V zadnjem letu smo ga povečali za 17 odstotkov in zaradi tega smo prišli do gospodarske pozitivne rasti. "Za nas je evro izjemnega pomena, zato delamo vse, da bi ga obvarovali," pravi in dodaja, da je prav temu namenjena naša pomoč Grčiji.

Pahor je pojasnil tudi, da so naša posojila zavarovana, odpisa zanje pa ne more biti, lahko se le podaljša ročnost. Toda brez konkretnih pojasnil, kaj bo z napovedanim referendumom in če si sploh še želijo ostati na evrskem območju, novih izplačil ne bo, kar so napovedale tudi druge članice evrskega območja.

"Evropo je treba držati skupaj"
Sicer je Pahor osebno prepričan, da je treba Evropo držati skupaj, hkrati pa lahko to pomeni, da bo potrebna večja enotnost politik in da to "terja nadaljnji ugriz v suverenost posameznih držav". Prejšnji teden se je tako že prvič v evropskih dokumentih znašlo besedilo, da je treba razmisliti o spremembah pogodbe, dodaja.

Upa na nov sklic DZ-ja o intervencijskem zakonu
Na domačem političnem prizorišču ga veseli, da so se poslanci znova začeli pogovarjati, ali ne bi še enkrat obravnavali intervencijskega zakona. Prepričan je namreč, da bo tisti, ki mu bo uspelo prepričati volivce na volitvah, imel s prejetim intervencijsakim zakonom veliko bolj urejene javne finance. "Vzdržnost javnih financ mora biti najpomembnejši cilj."

Prav tako je opozoril, da tokrat politiki ne smejo spregledati dogodkov, ki se na finančnih in gospodarskih trgih dogajajo pred njihovimi očmi, kot se je to zgodilo leta 2008. Takrat so pred volitvami ljudem obljubljala višji standard, a spregledali propad ameriške banke Lehman Brothers, po katerem se je kriza zaostrila. "Izkušnje nas morajo naučiti, da smo zelo odvisni od zunanjega sveta, da pripadamo območju, ki je v hudi krizi," je ododal.