Ministri so potrdili "močno politično sporočilo enotnosti", je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini in napovedala nadaljnje usklajevanje ukrepov za zaščito evropskih podjetij, ki so legitimno vlagala v Iranu. Poudarila je tudi pomen ohranitve sporazuma za varnost in ne samo za gospodarske interese.

Države članice bodo vzpostavile kontaktno mrežo za usklajevanje vseh nacionalnih in evropskih ukrepov, odziv Unije pa naj bi bil dorečen v prihodnjih tednih.

EU se po odstopu ZDA od sporazuma trudi zavarovati tako svoje kot tudi iranske gospodarske interese, saj v Teheranu – od koder so EU-ju tudi že poslali listo zahtev – sicer grozijo, da prav tako ne bodo več spoštovali dogovora.

Unija vseskozi poudarja enotnost, a je poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz v Bruslju jasno povedal, da Poljska nasprotuje kakršnemu koli ukrepanju EU-ja, ki bi oslabilo učinek ameriških sankcij proti Iranu. Dodal je še, da to stališče delijo tudi druge članice, ki so varnostno povezane z ZDA.

Na te navedbe se je Mogherinijeva odzvala z besedami, da obstaja enotnost tudi v tem, da si članice delijo skrbi ZDA zaradi iranskega balističnega programa in njegove vloge v regiji, o čemer sicer prav tako razpravljajo, a ločeno od jedrskega dogovora. Prva skrb pa je po njenih besedah iransko jedrsko orožje.

Slovenija po neuradnih navedbah podpira odločno nadaljnjo zavezanost iranskemu jedrskemu dogovoru, ohranitev enotnosti in načrt EU-ja za zaščito evropskih interesov v Iranu ter pozdravlja odločen odziv Mogherinijeve, saj je mednarodne zaveze treba spoštovati, poroča Slovenska tiskovna agencija. Obenem je Slovenija po neuradnih informacijah prepričana, da je treba nadaljevati dialog z ZDA na vseh področjih, saj je vzdrževanje čezatlantskega zavezništva ključno.

EU za rešitev dveh držav
Z ZDA je povezana tudi druga današnja tema – dogajanje v Gazi, kjer so izraelske vojaške sile v preteklih tednih ob protestih, ki so sovpadali tudi s selitvijo ameriškega veleposlaništva, ubile več kot sto Palestincev. EU je potrdil stališče, da je edina realistična rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci rešitev, ki predvideva dve državi z Jeruzalemom kot prestolnico obeh.

Zaradi nepravilnosti na predsedniških volitvah v Venezueli je EU napovedal uvedbo novih sankcij, ki ne bodo prizadele prebivalstva, proti tej državi. Ob tem je pozval k ponovitvi volitev, tako da bodo te v skladu z mednarodnimi demokratičnimi standardi in venezuelsko ustavo. Odločitev o novih sankcijah se pričakuje junija.

Podaljšanje sankcij za Sirijo
Poleg tega so ministri za eno leto, do začetka junija prihodnje leto, podaljšali sankcije proti sirskemu režimu in njegovim podpornikom zaradi represije nad prebivalstvom. Ob tem so osvežili seznam kaznovanih s prepovedjo potovanja v Unijo in zamrznitvijo premoženja, na katerem je zdaj 259 posameznikov in 67 pravnih oseb.

EU je proti sirskemu režimu uvedel še niz drugih sankcij: embargo na nafto, omejitve nekaterih naložb, zamrznitev sredstev sirske centralne banke v EU-ju, omejitve izvoza opreme in tehnologije, ki se lahko uporabi za notranjo represijo ali nadzor spletne in telefonske komunikacije.

Sestanek z makedonskim kolegom
Pred zasedanjem so imeli ministri članic Unije neformalni zajtrk z makedonskim kolegom Nikolo Dimitrovom. Mogherinijeva je po zajtrku povedala, da ocenjujejo napredek v pogajanjih Skopja in Aten glede imena Makedonije kot zelo spodbuden. Dogovor o imenu je ključen za napredek Makedonije na poti v EU in zvezo Nato, saj Grčija zaradi tega vprašanja preprečuje nadaljnje korake države v teh procesih.

Članice Unije bodo junija odločale o začetku pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo, potem ko je Evropska komisija aprila po težavnem odločanju priporočila ta korak.

Francija ni navdušena nad širitvijo
Navdušenja nad nadaljnjimi širitvenimi koraki ni. Zadržana je zlasti Francija, ki naj bi poudarjala pomisleke v povezavi z organiziranim kriminalom v Albaniji. Začetek pristopnih pogajanj je sicer šele začetek dolgega procesa usklajevanja nacionalne zakonodaje kandidatk za članstvo z evropskim pravnim redom. Hrvaška je na primer pristopna pogajanja začela oktobra 2005, članica Unije pa je postala julija 2013.